Šef od mene zahteva osebne podatke! Kaj sem mu dolžan razkriti?

Ko delavec vstopi v delovno razmerje, pristane na to, da bo izgubil nekaj zasebnosti, ki jo je užival, preden je sklenil pogodbo o zaposlitvi. To je do neke mere razumljivo, saj delodajalec od njega pričakuje kakovostno opravljanje dela, za katerega naj bi bil delavec usposobljen. To pa tudi pomeni, da mora nekaj vedeti tudi o njegovih kvalifikacijah, izkušnjah, stalnem prebivališču, zdravstvenem stanju in podobnem.

Vendar je meja med zakonitim in nezakonitim pridobivanjem tovrstnih podatkov precej ozka. Zato je treba pri presoji, ali je delodajalec upravičeno zahteval pridobitev določenih delavčevih  podatkov, precej dobro poznati številne zakone, predvsem s področja varstva osebnih podatkov, delovnega prava, pacientovih pravicah, poslovnih skrivnostih.

Med pomembnejše osebne podatke delavca oziroma med poslovne skrivnosti spadata tudi tista o delavčevem zdravstvenem stanju in njegovi plači.

Poglejmo, do katerih podatkov lahko dostopa delodajalec oziroma tudi drugi zaposleni v podjetju.    

Podatki o zdravju so občutljivi osebni podatki

Podatki o zdravju oziroma o zdravstvenem stanju delavca veljajo za tako imenovane občutljive osebne podatke, katerih obdelava je normativno strogo urejena. Vsak delavec je namreč najprej posameznik s pravicami osebne narave in šele nato delavec z obveznostmi in pravicami glede delovnega razmerja.

Tako velja, da ima vsak delavec, obravnavan v zdravstvenem sistemu, pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vključno s podatki o obisku pri zdravniku in o drugih podrobnosti o svojem zdravju. Ima pa zato delodajalec glede tega določene pravice, ki izvirajo iz njegove lastnine nad delovnimi sredstvi.

V  skladu z zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti se za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju, lahko vpišejo naslednji podatki o zdravju:

1.) ali je delavec invalid, kar dokaže z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, a le če uveljavlja svoje pravice iz invalidnosti
2.) kategorija invalidnosti ter omejitve, ki so posledica invalidnosti (prepoved dvigovanja bremen, prepoved dela na višini, delo s polovičnim delovnim časom)
 3.) ali je delavec delno upokojen

Sicer pa velja, da lahko delodajalci zaposlenega ali kandidata za delovno mesto povprašajo o njihovem zdravstvenem stanju, ali ga zdravstveno pregledajo samo, če je to nujno za

- ugotovitev njihove primernosti za zaposlitev
- za izpolnitev zahtev preventivne medicine ali
- za odobritev socialnih prejemkov

V skladu z zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa je delavec sam dolžan obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Delavec mora prav tako obveščati delodajalca o vsaki grozeči nevarnosti za življenje, zdravje ali nastanek materialne škode pri delu.

Depositphotos

 

Plača je lahko tudi poslovna skrivnost

V skladu z zakonom o poslovni skrivnosti (ZPosS) so poslovna skrivnost nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki niso splošno znane ali lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, ki imajo tržno vrednost in glede katerih je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jih ohrani kot skrivnost.

Načeloma je delodajalec prost pri svoji izbiri, katero informacijo bo določil za poslovno skrivnost. Tako tudi ZDR-1 določa, da delavec ne sme izkoriščati za svojo osebno uporabo ali izdati tretjemu delodajalčevih poslovnih skrivnosti, ki jih za take določi delodajalec in ki so bile delavcu zaupane ali s katerimi je bil seznanjen na drug način.

V skladu s smernicami, ki jih je objavil informacijski pooblaščenec, je delodajalcu dovoljeno, da plačo delavca določi za poslovno skrivnost. A tu je treba izrecno poudariti, da so lahko za poslovno skrivnost določene le plače v zasebnem sektorju, ne pa tudi plače v javnem sektorju. V skladu z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju so namreč plače v javnem sektorju javne.

Pri tem je treba upoštevati tudi, da je pridobitev poslovne skrivnost zakonita, če se ta pridobi z uresničevanjem pravice delavcev ali predstavnikov delavcev do obveščenosti.  

Ker imajo vsi delavci pravico do prostega dostopa do splošnih aktov delodajalca, med njimi tudi do sistemizacije delovnih mest in različnih pravilnikov, ki določajo višino osnovnih plač ter dodatkov, imajo tudi pravico do dostopa podatkov o plačah.

Pri tehtanju teh dveh pravic (pravice delavcev do dostopa do podatkov o plačah drugih delavcev in pravice delodajalca, da določeno plačo označi kot poslovno skrivnost), je treba dati prednost drugi. Vendar je pri tem treba paziti na to, da delodajalec svoje pravice do določitve plače kot poslovne skrivnosti ne zlorabi, denimo tako, da plačo določi kot poslovno skrivnost le zato, da prikrije diskriminacijo drugih delavcev. Zato je treba vsak primer presojati posebej in diskriminacijo tudi dokazati.