Zakaj ljudje v revoluciji AI ostajajo zadnji veliki vir?

Regija Adria vstopa v desetletje, v katerem bodo demografija, umetna inteligenca in globalna konkurenca spremenile način, kako podjetja zaposlujejo, ljudje pa gradijo kariere. Do leta 2035 ne bo dovolj imeti diplome. Pomembno bo, kaj znate, kako hitro se učite in ali vas je kdo drug na svetu pripravljen plačati več.

Čez deset let se zaposlitveni razgovor morda ne bo več začel z vprašanjem 'Kaj ste končali?', temveč z vprašanji, kakršna sta: Kaj znate narediti? in Kako hitro se lahko naučite tega, česar še ne znate?

To ni le posledica umetne inteligence, temveč predvsem demografije, ki je neizprosna.

V skoraj celotni regiji Adria je delovne sile iz leta v leto manj. Prebivalstvo se stara, mladi odhajajo, podjetja pa vrzeli že danes zapolnjujejo z delavci iz tujine. Hkrati UI prevzema del rutinskih nalog in spreminja vsebino delovnih mest, medtem ko se konkurenca za najboljše ljudi že dolgo ne konča na mejah Srbije, Hrvaške, Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Severne Makedonije.

"Trg dela leta 2035 bi opisal s tremi povezanimi silami: demografija bo določala, koliko talentov imamo, tehnologija, katere kompetence potrebujemo, globalna konkurenca pa, kje se bodo ti ljudje odločili delati," povzema Haris Kadenić, direktor marketinga zaposlitvenega podjetja Manpower Jugovzhodna Evropa.

V tej enačbi je demografija morda največja težava. AI je mogoče kupiti, mogoče je zagnati nov program usposabljanja, podjetje lahko spremeni poslovni model. Prebivalstva pa ni mogoče spremeniti čez noč.

Demografski upad bo povečal pritisk na države v regiji, da privabijo delavce iz drugih držav, vendar Kadenić opozarja, da težave ni mogoče rešiti s preprostim "uvozom ljudi". Prav zato vprašanje ni več le, koliko ljudi primanjkuje, temveč tudi, kako bodo države in podjetja poskušala nadomestiti ta primanjkljaj.

Od pomanjkanja delovnih mest do pomanjkanja ljudi

Siniša Komnenović, podpredsednik regije South v družbi Alma Career in direktor družbe Alma Career Croatia, meni, da je demografija morda najbolj trdovraten izziv, saj njenih posledic ni mogoče spremeniti čez noč. Domači in regionalni bazen delovne sile postaja vse bolj omejen, prebivalstvo se stara, v zadnjih letih pa opažamo močno rast števila tujih delavcev, ki zapolnjujejo vrzeli na trgu dela.

"Hrvaška je pri tem morda najbolj očiten primer, vendar se z zelo podobnimi izzivi, le različno intenzivno, soočajo tudi drugi trgi v regiji. Do leta 2035 vprašanje najverjetneje ne bo več, ali potrebujemo tuje delavce, temveč kako dolgoročno privabiti ljudi, ki jih potrebujemo, jih kakovostno vključiti in zadržati."

Vprašanje privabljanja in zadržanja delavcev tako postaja enako pomembno kot samo zapolnjevanje prostih delovnih mest. Podobno spremembo perspektive vidi tudi Miloš Turinski, vodja platforme za iskanje zaposlitev Infostud v Srbiji, ki meni, da bo demografski upad do leta 2035 prinesel najglobljo spremembo, saj bo določil, koliko ljudi bomo sploh imeli na voljo.

"Umetna inteligenca bo spreminjala delovna mesta in način dela, globalna konkurenca pa bo najboljšim ljudem omogočila, da delajo za podjetja kjerkoli na svetu. Kljub temu bo osnovni problem Srbije vse manjša baza delovno sposobnega prebivalstva."

Zato do leta 2035 najverjetneje ne bomo govorili predvsem o pomanjkanju delovnih mest, temveč o pomanjkanju ljudi z ustreznim znanjem.

Depositphotos

"Delodajalci bodo morali hkrati vlagati v avtomatizacijo, zadržanje zaposlenih, aktiviranje ljudi, ki so danes zunaj trga dela, in privabljanje delavcev iz tujine. Največja sprememba ne bo le v tem, kdo dela, temveč tudi v tem, koliko bo lahko posameznik s pomočjo tehnologije naredil," pravi.

Ta kombinacija pomanjkanja ljudi, potrebe po novih znanjih in možnosti, da tehnologija poveča učinek zaposlenih, ni izziv le za največje trge v regiji. Tudi makedonsko gospodarstvo ne bo odporno proti tem procesom.

Kristijan Kožeski, docent na Ekonomski fakulteti v Skopju, meni, da bodo vsi ti problemi aktualni tudi leta 2035, in to v vseh državah ne glede na stopnjo razvoja.

Poudarja, da bo predvsem od strateškega pristopa oziroma oblikovanja in doslednega izvajanja novih gospodarskih in socialnih politik odvisno, na čem bo poudarek in kateri od teh trendov bodo oblikovali trg dela do leta 2035.

"Za Makedonijo bosta dodaten problem in omejevalni dejavnik za izboljšanje uspešnosti trga dela to, da doslej niso bile oblikovane uspešne politike, ki bi mlado, visokokvalificirano delovno silo trajnostno vključile na produktivna delovna mesta, ki ustrezajo njihovi izobrazbi."

UI ne bo nujno ukinila delovnih mest, temveč jih bo spremenila

Tehnologija že danes spreminja način, kako delamo, umetna inteligenca pa ta proces bistveno pospešuje. Ne govorimo le o izginotju ali avtomatizaciji posameznih delovnih mest, veliko večja sprememba se bo dogajala znotraj samih poklicev.

"Delovna mesta, ki jih poznamo, bodo dobila nove naloge in orodja, del rutinskih aktivnosti bo prevzela tehnologija, nastajali bodo popolnoma novi poklici, od delavcev pa se bo zahtevala kombinacija digitalnih, strokovnih in človeških veščin," poudarja Siniša Komnenović.

Svetovni gospodarski forum ocenjuje, da se bo do leta 2030 spremenilo skoraj 40 odstotkov ključnih veščin, potrebnih za delo. To priča o hitrosti preobrazbe, ki nas čaka.

Podobno razmišlja tudi Turinski, ki opozarja, da je napačno pričakovati, da bo AI preprosto ukinila veliko število poklicev.

"Veliko bolj verjetno je, da bo spreminjala posamezne naloge, organizacijo dela in pričakovano produktivnost, medtem ko bo večina poklicev še naprej obstajala v drugačni obliki," pravi.

Večje tveganje za Srbijo bi bilo po njegovem mnenju lahko ravno nasprotno – da bo država imela tehnologijo, ki lahko pospeši delo, vendar premalo ljudi, ki imajo znanje za njeno uporabo, nadzor in uporabo v konkretnih poslovnih procesih.

"Do leta 2035 potreba po ljudeh ne bo izginila. Izginila bo gotovost, da lahko znanje, ki ga imamo danes, ostane zadostno za celotno kariero."

Po Kožeskem je zmotno prepričanje, da bo umetna inteligenca povzročila velike spremembe na trgu dela oziroma da bo pomemben del delavcev izrinjen s trga in da bo prišlo do trajnega neravnovesja v deležu dela in kapitala pri razdelitvi nacionalnega dohodka.

"Menim, da je po pojavu umetne inteligence oziroma po "začetnem šoku" ki se je na neki način pojavil tudi neposredno po pandemiji covida 19, prišlo do pomembnejših sprememb na trgu dela. Zato se v prihodnjem obdobju pričakujeta stabilizacija ter funkcionalna in postopna integracija umetne inteligence na trg dela, ne pa njena integracija in velike spremembe na trgu dela za vsako ceno," pojasnjuje.

Globalni boj za talente bo vse ostrejši

Pomemben element je globalni boj za talente, ki pravzaprav traja že več let. Hrvaški delodajalec danes za kakovostnega strokovnjaka za IT, inženirja ali drugega zelo iskanega strokovnjaka ne tekmuje več le s podjetji iz Zagreba, Splita ali Ljubljane. Tekmuje z delodajalci iz Berlina, Amsterdama in Dublina ali podjetjem z drugega konca sveta, ki tej osebi omogoča delo na daljavo.

Do leta 2035 bi lahko ta tekma postala še izrazitejša. Države in podjetja, ki bodo ponujali najboljšo kombinacijo plačila, kakovosti življenja, razvoja kariere in fleksibilnosti, bodo imeli veliko prednost.

Slovenski Inštitut za makroekonomske analize in razvoj (Umar) opozarja, da bi se ta trend v prihodnosti lahko zaustavil. "Razvoj in napredek na področju umetne inteligence bi lahko vplivala tudi na možnosti nekaterih skupin, zlasti mladih, da vstopijo na trg dela in najdejo zaposlitev. S tem se bo še povečal pomen prilagodljivosti, digitalnih znanj in vseživljenjskega učenja," navaja Umar v letošnjem poročilu o razvoju.

Umar opozarja tudi na širjenje "platformizacije dela". Ta v ožjem smislu vključuje digitalni nadzor nad zaposlenimi (časovni in fizični nadzor ter nadzor načina opravljanja delovnih aktivnosti) ter algoritemsko upravljanje zaposlenih (avtomatizirano usmerjanje in sprejemanje odločitev v zvezi z različnimi vidiki dela) s podporo umetne inteligence.

"Vplivi platformizacije na delovne pogoje niso enoznačni, saj gre za uporabo visokotveganih sistemov umetne inteligence in povečano tveganje prekarnosti zaposlenih. Raziskave kažejo, da manj intenzivne in informativne oblike digitalnega nadzora praviloma niso škodljive, medtem ko celovit, intenziven in fizični nadzor ter algoritemsko upravljanje povečujejo stres in zmanjšujejo avtonomijo delavcev."

Depositphotos

Vseživljenjsko učenje kot nov trend

Vprašanje veščin in vseživljenjskega učenja bo nov trend. Preusposabljanje in nadgrajevanje znanja bosta postala sestavni del naših karier, sposobnost učenja pa bi lahko postala ena najvrednejših kompetenc na trgu dela.

Po nekaterih projekcijah in napovedih so med poklici, ki bi lahko bili v prihodnjih letih najbolj "na udaru", administrativni in drugi rutinski pisarniški poklici, medtem ko se pričakuje močna rast povpraševanja po strokovnjakih za AI in podatke ter po tehnoloških in zelenih poklicih.

Hkrati morda podcenjujemo poklice v zdravstvu, negi, izobraževanju, tehničnih poklicih in zeleni infrastrukturi. Prav na teh področjih bo zaradi staranja prebivalstva in zelenega prehoda povpraševanje naraščalo, pritisk tehnologije na njihove ključne naloge pa bo razmeroma manjši.

"Ko govorimo o veščinah, bo tehnologija zagotovo povečevala vrednost umetne inteligence, dela s podatki in tehnološke pismenosti. Vendar je enako pomembno tisto, kar je težko avtomatizirati. Na primer analitično razmišljanje, ustvarjalnost, prilagodljivost, komunikacija, vodenje ljudi in sposobnost nenehnega učenja," navaja Komnenović.

Zato delavcem svetuje, naj ne poskušajo napovedati enega "varnega poklica", temveč naj gradijo kombinacijo strokovnosti in prilagodljivosti.

Na vprašanje, kateri poklici in veščine bi bili precenjeni in kateri podcenjeni, Turinski pravi, da je precenjeno prepričanje, da bo že samo poznavanje enega digitalnega orodja, programskega jezika ali privlačen naziv delovnega mesta zagotavljal dolgoročno varnost. "Tehnologije se spreminjajo prehitro, da bi bilo eno konkretno znanje dovolj za celotno kariero. Pod večjim pritiskom bodo rutinska pisarniška dela, osnovna administracija, preprosta obdelava podatkov in del začetnih delovnih mest, ki temeljijo na ustvarjanju standardiziranih vsebin."

Opozarja, da so danes podcenjeni poklici, brez katerih družba in gospodarstvo ne moreta delovati: zdravstveni in socialni delavci, učitelji, tehniki, obrtniki, strokovnjaki za vzdrževanje, gradbeni in proizvodni delavci. "Teh ni preprosto avtomatizirati, saj zahtevajo praktične izkušnje, prisotnost, odgovornost in delo z ljudmi," pravi.

Od veščin bodo, dodaja, najvrednejše kombinacije strokovnega znanja in digitalne pismenosti, uporabe umetne inteligence in kritičnega razmišljanja, tehničnih sposobnosti in komunikacije. "Ne bo dovolj le vedeti, kako uporabljati AI. Pomembno bo znati postaviti pravo vprašanje, preveriti rezultat in prevzeti odgovornost za odločitev."

Strokovno pridobljeno izobraževanje bo tudi v prihodnje ostalo pomembno, menijo na Zavodu RS za zaposlovanje, vendar se strinjajo, da zaključeno formalno izobraževanje ne bo več dovolj.

"V času hitrih tehnoloških in družbenih sprememb eno izobraževanje ali en poklic pogosto nista dovolj za celotno delovno dobo. Zato postajajo vseživljenjsko učenje, morebitna mikrodokazila in redno izpopolnjevanje nujen del poklicnega razvoja in bodo v prihodnosti še pomembnejši." Tisti, ki se bodo še naprej izobraževali, bodo imeli boljše možnosti za zaposlitev in večjo odpornost proti spremembam na trgu dela.

Kompetence prihodnosti so "mehke veščine", ki so pogosto prenosljive med različnimi poklici, navajajo na zavodu. To so predvsem digitalne veščine, veščine dela z ljudmi – medosebne kompetence, medkulturne kompetence, pogajalske veščine, svetovalne veščine, čustvena inteligenca, komunikacija, sodelovanje, mreženje in vodenje. Sem sodijo tudi načini razmišljanja – kritično mišljenje, razumevanje globljega smisla, "računalniško razmišljanje", strateško razmišljanje in reševanje problemov. Na seznamu je seveda tudi ustvarjalnost – inovativno in divergentno mišljenje. Nato večdisciplinarnost – poglobljeno poznavanje enega področja ob znanju z drugih področij.

Uvoz delovne sile

Komnenović meni, da bodo morale države regije Adria še naprej uvažati delovno silo, vprašanje pa je, ali bo ta dopolnitev domačemu trgu dela ali njegova nujna zamenjava. Glede na trenutne trende bomo brez tujih delavcev težko ohranili sedanjo raven gospodarske aktivnosti.

"Vendar uvoz delovne sile sam po sebi ni dolgoročna rešitev. Če želimo ljudi obdržati na Hrvaškem in v regiji, moramo biti konkurenčni v tem, kar jim ponujamo. Plača je prvi pogoj, vendar ni edini. Tu so kakovost delovnega mesta, delovni čas, možnosti napredovanja, fleksibilnost, odnos do zaposlenih, varnost zaposlitve in splošna kakovost življenja."

Države bodo morale privabiti in zadržati tuje delavce. To pomeni več kot samo delovno dovoljenje. Nastanitev, učenje jezika, integracija, spoštovanje delavskih pravic in možnost dolgoročnega življenja na Hrvaškem bodo postajali vse pomembnejši. Slabi pogoji in šibka integracija povečujejo fluktuacijo tujih delavcev, saj lahko ti zelo hitro odidejo drugam, na trge, ki ponujajo boljše plače in pogoje.

Kako se bo spremenil odnos med izobraževanjem in delom?

Formalno izobraževanje nikoli ne bo popolnoma izgubilo svoje moči in teže. Univerzitetna diploma bo še naprej pomemben signal znanja, discipline in strokovnosti, pri številnih poklicih pa bo ostala tudi nujen pogoj. Vendar že danes vidimo, da tradicionalni modeli izobraževanja težko sledijo hitrosti sprememb, ki se dogajajo na trgu dela.

"Zato menim, da prihodnost ni izbira med diplomo in kratkimi specializiranimi izobraževanji, temveč njuna kombinacija. Formalno izobraževanje bi nam moralo dati kakovostne temelje in sposobnost kritičnega razmišljanja, vseživljenjsko učenje pa bo omogočilo, da bomo med kariero nenehno nadgrajevali konkretna znanja, ki jih trg zahteva," navaja Komnenović.

Turinski pravi, da univerzitetna diploma ne bo izgubila vrednosti, zlasti v medicini, inženirstvu, izobraževanju, znanosti in drugih poklicih, ki zahtevajo poglobljeno in sistematično znanje. Izgubila pa bo monopol nad dokazovanjem sposobnosti.

"Trg bo vse bolj vrednotil to, kar kandidat dejansko zna narediti: konkretne projekte, izkušnje, strokovne certifikate in sposobnost hitre uporabe novega znanja. Kratka usposabljanja se lahko hitro odzovejo na spremembe tehnologije, vendar ne morejo vedno nadomestiti razumevanja, širine in kritičnega razmišljanja, ki bi jih moralo razviti kakovostno visokošolsko izobraževanje. Zato prihodnost ni izbira med fakulteto in kratkimi usposabljanji. Najuspešnejši model bo dobro osnovno in formalno izobraževanje, dopolnjeno z nenehnim učenjem skozi celotno kariero. Zamisel, da se izobraževanje konča pri dvajsetih in nekaj letih, ne bo več vzdržna," pravi Turinski.

Tudi Kožeski meni, da tisto, kar ne bo izgubilo vrednosti, ostaja fakultetna diploma. Da, kratki, praktično usmerjeni in specializirani tečaji so lahko dopolnilo visokošolskemu izobraževanju, vendar ga nikakor ne morejo nadomestiti.

"Empirični podatki kažejo, da so delavci z doseženo visokošolsko izobrazbo bolj odporni na trgu dela v razmerah kriznih motenj v gospodarstvu oziroma v obdobjih, ko je bil največji del delovnih mest izpostavljen tveganju začasnega ali trajnega ukinjanja," pravi Kožeski.

Kadenić meni, da univerzitetna diploma ne bo izgubila vrednosti, vendar bo izgubila monopol nad dokazovanjem kompetenc. "Za določene poklice – medicino, inženirstvo, pravo, znanost in vrsto reguliranih poklicev – bo poglobljeno formalno izobraževanje ostalo nenadomestljivo. Težava je v ideji, da oseba izobraževanje konča pri 23 ali 25 letih in nato naslednjih 40 let večinoma uporablja isto znanje. Tega modela je tako rekoč konec," poudarja.

Izobraževanje in delo se bosta zato vse bolj prepletala skozi celotno kariero, s kombinacijo temeljnega izobraževanja, kratkih specializacij in nenehnega učenja na delovnem mestu. Podjetja bodo morala, dodaja, razvoj zaposlenih obravnavati kot del osnovne poslovne infrastrukture.

Zmota o trgu dela

"Morda je največja zmota, da bo trg dela leta 2035 določala predvsem tehnologija in da bo skoraj vse drugo potisnjeno v ozadje," pravi Komnenović. Njegov vtis je, da nekoliko podcenjujemo pomen človeškega dejavnika. Bolj bo tehnologija sposobna prevzemati rutinske in analitične naloge, bolj dragocene bodo lahko postajale veščine, ki jih je težje avtomatizirati, kot so ustvarjalnost, presoja, komunikacija, empatija, vodenje ljudi, sprejemanje odločitev in sposobnost prilagajanja.

Druga zmota je, da lahko natančno napovemo, kateri poklici bodo zmagovalci in kateri poraženci. Bolj verjetno je, da se bo večina današnjih delovnih mest spreminjala skupaj s tehnologijo, ne pa preprosto izginila.

V bistvu bi lahko, čeprav se zdi skoraj paradoksalno, človeške lastnosti postajale vse pomembnejša konkurenčna prednost posameznika, ker bo trg dela vse bolj tehnološko napreden.

Turinski pravi, da bo uvoz delovne sile postal trajen del trga dela v regiji, vendar ne bi smel biti edina strategija. "Države Zahodnega Balkana se hkrati soočajo z odhajanjem prebivalstva, pomanjkanjem delavcev v posameznih sektorjih in pomembnim številom ljudi, ki niso dovolj vključeni na trg dela. Zato obstaja prostor tudi med mladimi, ženskami, starejšimi delavci, ljudmi iz manjših okolij in pripadniki ranljivih skupin."

Regija težko konkurira razvitejšim državam samo z višino plač. "Lahko pa ponudi kakovost življenja, nižje stroške, fleksibilno delo, hitrejše poklicno napredovanje in povezanost z diasporo. Nujno je tudi, da je uvoz delavcev urejen tako, da vključuje njihovo pravno zaščito, integracijo in možnost napredovanja, ne le kratkoročnega zapolnjevanja najtežjih in najslabše plačanih delovnih mest. Ključno vprašanje zato ni, ali bomo uvažali delovno silo, temveč ali nam bo hkrati uspelo zadržati domače ljudi in uvožene delavce spremeniti v enakopravne člane trga dela."

Če bi leta 2035 merili, kako uspešno je gospodarstvo, in se vprašali, ali so pomembnejši kapital, tehnologija ali sposobnost privabljanja in zadržanja talentov, Turinski navaja, da bo kapital in tehnologijo mogoče razmeroma hitro prenesti iz ene države v drugo.

"Razliko bodo ustvarjali ljudje, ki jih znajo spremeniti v produktivnost, inovacije in izdelke z večjo dodano vrednostjo. Zato bo sposobnost privabljanja, razvoja in zadržanja talentov ključna konkurenčna prednost gospodarstva. To ne bo veljalo le za vrhunske programerje, znanstvenike in menedžerje. Uspešno gospodarstvo bo moralo privabljati in zadržati celoten spekter ljudi, od inženirjev in zdravstvenih delavcev do učiteljev, tehnikov in obrtnikov. Tehnologijo je mogoče kupiti, vendar brez ustreznih ljudi ostane premalo izkoriščena naložba."

"Največja zmota je, da bo umetna inteligenca preprosto ukinila veliko število poklicev in ljudi pustila brez dela. Veliko bolj verjetno je, da bo spreminjala posamezne naloge, organizacijo dela in pričakovano produktivnost, medtem ko bo večina poklicev še naprej obstajala v drugačni obliki," pravi.

Večje tveganje za Srbijo bi bilo lahko ravno nasprotno, kot dodaja, da bomo imeli tehnologijo, ki lahko pospeši delo, vendar premalo ljudi, ki imajo znanje za njeno uporabo, nadzor in uporabo v konkretnih poslovnih procesih. "Do leta 2035 potreba po ljudeh ne bo izginila. Izginila bo gotovost, da lahko znanje, ki ga imamo danes, ostane zadostno za celotno kariero," navaja Turinski.

Napovedi trga dela v Sloveniji so trenutno zelo negotove, predvsem zaradi hitrega razvoja novih tehnologij in umetne inteligence ter aktualnih geopolitičnih razmer, ki vplivajo na (počasnejšo) gospodarsko rast. "Zaradi trenutnih razmer je zelo težko napovedati število delovnih mest," so odgovorili z Zavoda RS za zaposlovanje.

"Mladi se bodo zaposlovali v poklicih, ki šele nastajajo. Tudi če se bodo zaposlovali v bolj "klasičnih"  poklicih, so spremembe zaradi uvajanja umetne inteligence, digitalizacije in avtomatizacije nenehno prisotne, kar pomeni drugačen način dela in potrebo po dodatnih znanjih," je za Bloomberg Adria povedala generalna direktorica zavoda Greta Metka Barba Škerbinc.

Analiza stanja na slovenskem trgu dela in napovedi do leta 2039 kažejo, da bodo med poklici, po katerih bo v prihodnosti največ povpraševanja, strokovni sodelavci za poslovanje in upravljanje, strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje, gradbeni delavci, kovinarji in strojni mehaniki, poklici s področja osebnih storitev, vozniki, zdravstveni strokovnjaki ter strokovnjaki s področja matematičnih, naravoslovnih in tehniško-tehnoloških ved.

Ali bi lahko govorili o podcenjenih ali precenjenih poklicih? Ko gre za trenutne razmere, imajo največ težav pri zaposlovanju kadri s področja poslovanja in administracije, umetnosti, kulture in medijev ter družboslovja. "Predvidevamo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnosti," so sporočili z zavoda za zaposlovanje. Po drugi strani je izrazito pomanjkanje kadrov prisotno na področjih izobraževanja, zdravstvenega varstva, tehničnih ved, naravoslovnih ved, gradbeništva, gostinstva in prometa.

V Sloveniji za zdaj še vedno prevladuje veliko pomanjkanje delovne sile, trendi pa kažejo, da bo tako tudi v prihodnjih letih. Potrebe delodajalcev v drugi polovici tega leta kažejo na 2,1-odstotno rast zaposlenosti oziroma na več kot 30tisoč novih delovnih mest. Povpraševanje se skozi leta povečuje kljub že rekordno visoki zaposlenosti. Jeseni 2025 so delodajalci za prvo polovico tega leta napovedovali 1,3-odstotno rast zaposlenosti.

Pomanjkanje delovne sile v Makedoniji je v drugem četrtletju letos doseglo nov rekord. Po podatkih državnega statističnega urada je bilo do junija 10.697 prostih delovnih mest, največ delavcev pa je primanjkovalo v gostinstvu – stopnja prostih delovnih mest je znašala 6,23 odstotka.

Makedonija bi lahko do leta 2035 postopoma prešla s trga dela, ki se je tradicionalno soočal s pomanjkanjem delovnih mest, na trg, na katerem bo vse izrazitejši problem pomanjkanje ustrezne delovne sile. To pa ne bo pomenilo, da se bosta brezposelnost, zlasti med dolgotrajno brezposelnimi, in visoka stopnja neaktivnosti samodejno zmanjševali.

Depositphotos

 

Nasprotno, hkrati lahko primanjkuje delavcev v določenih dejavnostih in obstaja pomembno število neaktivnih, dolgotrajno brezposelnih oseb, kar je samo po sebi pokazatelj premalo izkoriščenega človeškega potenciala.

"Zato bo glavni izziv neusklajenost med strukturo ponudbe in povpraševanja po delovni sili. Zelo pomemben strateški pristop oziroma vprašanje bo postalo, ali se bodo te spremembe reševale vnaprej in sistemsko ali se bodo politike odzvale šele, ko bo pomanjkanje kadrov postalo resna omejitev za izboljšanje uspešnosti trga dela in vzpostavitev vzdržnih stopenj gospodarske rasti," pravi Kožeski.

V prihodnjem obdobju se bo dodatno povečevala mobilnost delavcev, ki bodo vse manj odvisni od geografske lokacije oziroma trenutnega kraja prebivališča. K temu trendu prispevajo tudi nižji stroški mobilnosti in migracij delovne sile ter administrativni postopki.

Zato je treba po Kožeskem pozornost usmeriti v povečanje produktivnosti dela oziroma možnost, da delovna mesta ustvarjajo višjo bruto dodano vrednost, ter izboljšanje uspešnosti trga dela, ne glede na to, ali bo večji ali manjši del delovne sile prihajal iz tujine.

"Ko gre za dodaten uvoz delovne sile iz tujine, bo samo izboljšanje trga dela prispevalo k privabljanju delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, za katere bo mogoče vzpostavitev trajnostne zaposlitve v domačem gospodarstvu uresničiti z bistveno nižjimi stroški, ki jih bodo morala nositi podjetja," pravi naš sogovornik.

Ko gre za odhod makedonskih talentov, Kožeski meni, da mora država sprejeti ukrepe za upočasnitev tega procesa, da bi bilo mogoče videti koristi od tega, kar je bilo vanje vloženo med šolanjem.

"Ko gre za morebitne izzive z odlivom naše visokokvalificirane delovne sile, je treba poudariti, da je še zlasti pomembno izkoristiti družbene stroške, vložene v izobraževalni proces oziroma proces ustvarjanja in izboljševanja ravni človeškega kapitala, ki se odraža v visokoizobraženih ljudeh, oziroma ustvariti pogoje, da ti prispevajo k ustvarjanju vrednosti v domačem gospodarstvu," pravi.

Napačno je misliti, da bodo zaradi umetne inteligence celotni poklici izgubili vrednost. Kožeski meni, da bo do leta 2035 poudarek bolj na spremembi vsebine delovnih mest kot na samih poklicih.

"Če bi morali izpostaviti nekatere profile delovnih mest, menim, da so iz današnje perspektive predvsem precenjeni profili, katerih vrednost temelji skoraj izključno na rutinski obdelavi informacij, vnosu podatkov, standardiziranih administrativnih postopkih, osnovnih izračunih, pripravi tipskih poročil ali generičnih vsebinah. Ti poklici ne bodo nujno izginili, vendar bo mogoče vse večji del njihovih nalog avtomatizirati z večjo stopnjo digitalizacije v prihodnjem obdobju," meni Kožeski.

Depositphotos

 

Kaj bo pomenil uspeh leta 2035?

To ne bo stopnja BDP ali obseg naložb, temveč vprašanje, ali se je spremenila struktura gospodarstva oziroma ali se je povečal delež sektorjev in dejavnosti, ki ustvarjajo in izvažajo višjo dodano vrednost.

"Uspešno bo gospodarstvo, v katerem se rast produktivnosti prenaša tudi v plače in življenjski standard, tehnološki napredek pa ne ostaja skoncentriran v majhnem številu velikih podjetij, temveč se širi tudi na mala in srednja podjetja. Enako pomembno bo, da je domača delovna sila konkurenčna na evropskem trgu dela, domače gospodarstvo pa dovolj konkurenčno, da tem delavcem ne bo treba trajno zapuščati države," meni Kožeski.

Kadenić meni, da dostopnost delovne sile že postaja strukturni in ne ciklični problem. Po njegovih besedah bo AI temeljito spremenila način dela, globalna konkurenca pa način, kako se podjetja borijo za delavce.

"Za Zahodni Balkan obstajajo zelo jasni kazalniki. Svetovna banka opozarja, da se prebivalstvo regije stara z eno najhitrejših stopenj v Evropi, podatki OECD pa kažejo na pomemben obseg izseljevanja iz držav Zahodnega Balkana," pravi Kadenić.

Regija bi se tako do leta 2035 lahko znašla v paradoksalnem položaju – tehnologija bo zmanjševala potrebo po človeškem delu pri posameznih nalogah ravno v času, ko bo gospodarstvom primanjkovalo ljudi.

"Regija bo AI potrebovala prav zato, ker bo imela manj razpoložljive delovne sile. Avtomatizacija bo eden od odgovorov na demografski primanjkljaj, vendar težave ne bo v celoti rešila," pravi.

"Strategija trga dela do leta 2035 ne more biti samo to, koga lahko pripeljemo, temveč mora hkrati postavljati vprašanja, kako zadržati ljudi, ki jih že imamo, kako vrniti ali ponovno povezati diasporo, kako aktivirati ljudi, ki danes niso dovolj vključeni na trg dela, in kako pametno upravljati mednarodne migracije delovne sile," pojasnjuje.

Poseben potencial vidi prav v diaspori. Po podatkih OECD je ocenjeni delež prebivalstva, ki izvira iz držav Zahodnega Balkana in živi v tujini, leta 2024 znašal 23,6 odstotka, za Bosno in Hercegovino pa je bil ocenjen na 33,8 odstotka.

"To kaže na velikost regionalnega izziva pa tudi na potencial diaspore kot vira znanja, kapitala, poslovnih povezav in morebitne vrnitve talentov," pravi Kadenić.

Ko gre za poklice in veščine, meni, da se bo do leta 2035 bolj spreminjala vsebina poklicev kot da bodo ti izginjali.

"Danes je precenjeno prepričanje, da je poznavanje konkretnega orodja ali tehnologije dolgoročna prednost. Tehnologije se bodo hitro spreminjale, nekaj, kar je danes specializirano in redko, pa lahko jutri postane standardizirano ali avtomatizirano," pojasnjuje.

Generativna umetna inteligenca bi do takrat lahko postala osnovna delovna pismenost, podobno kot danes uporaba interneta ali Excela. Zato bo prilagodljivost ena najdragocenejših poklicnih kompetenc.

Kadenić meni, da je največja zmota vprašanje, kateri poklic bo umetna inteligenca popolnoma prevzela. "Veliko pomembnejše vprašanje bo, kateri del dela bo leta 2035 opravljala tehnologija in na katerih področjih bodo morali biti ljudje boljši kot danes," pravi.

Z napredovanjem tehnologije bo naraščala vrednost sposobnosti, ki jih je težko avtomatizirati – presoje, odgovornosti, ustvarjalnega povezovanja informacij, zaupanja, empatije, vodenja in sprejemanja odločitev v nejasnih okoliščinah. "Veliko večje vprašanje bo, ali bo dovolj ljudi s kompetencami, potrebnimi za delovna mesta, ki bodo takrat obstajala," dodaja.

Za regijo to pomeni, da bo morala povečati produktivnost, pospešiti tehnološko preobrazbo, privabiti mednarodne talente ter hkrati bolje razvijati in zadržati lastne. "Prihodnost trga dela zato ni zgodba o tem, ali bo zmagal človek ali tehnologija. Zmagala bodo gospodarstva in podjetja, ki bodo najbolje povezala eno in drugo," poudarja Kadenić. Opozarja tudi, da UI ne smemo obravnavati le kot tehnološko naložbo. "UI je prav toliko transformacija delovne sile," pravi Kadenić.

Za države v regiji je to še zlasti pomembno, ker so konkurenčnost tradicionalno pogosto gradile na nižji ceni dela. "Če želimo dolgoročno konkurenčnost regije, je treba narediti prehod od prednosti, ki temelji na stroških, k prednosti, ki temelji na talentih – od trditve, da je pri nas delo cenejše, do trditve, da lahko pri nas najdete znanje, kakovost, produktivnost in ljudi, s katerimi lahko povečate obseg poslovanja," poudarja.

V takšnem gospodarstvu največja prednost ne bo nujno število prebivalcev ali cena dela, temveč sposobnost privabiti, razvijati in zadržati kakovostne ljudi. "Zato bo politika razvoja talentov vse bolj tudi gospodarska politika," sklene Kadenić.

Pri pisanju besedila so pomagali Urban Červek, Danijela Goreta Anika Bečki in Mirela Haskić Suša.