Izvoz blaga iz evroobmočja je julija 2022 znašal 235,5 milijarde evrov, kaže prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat. To je 13,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani, ko je izvoz znašal 207,8 milijarde evrov. Uvoz se je povečal še bolj. Julija je območje z evrom uvozilo blago v vrednosti 269,5 milijarde evrov, kar je medletno 44 odstotkov več. To pomeni, da je evroobmočje ustvarilo 34 milijarde evrov zunanjetrgovinskega primanjkljaja. V enakem obdobju lani je imelo območje še 20,7 milijarde evrov presežka.
Od januarja do julija se je izvoz blaga iz evroobmočja povečal za 17,9 odstotka, in sicer na 1.628,5 milijarde evrov, uvoz pa za 43,4 odstotka, na 1.805,9 milijarde evrov. Primanjkljaj je tako znašal 177,4 milijarde evrov. V prvih sedmih mesecih leta 2021 je območje z evrom ustvarilo 121,3 milijarde evrov presežka.
Znotraj evroobmočja se je trgovina julija povečala za 24 odstotkov, na 224,8 milijarde, v prvem poletju pa za 26,1 odstotka, na 1.554,1 milijarde evrov. Glavni krivec za rekorden zunanjetrgovinski primanjkljaj so visoke cene energentov, ki dražijo uvoz.
Na območju Evropske unije (EU) se je izvoz blaga julija povečal za 12,8 odstotka, na 211,6 milijarde evrov. Uvoz je poskočil za 47,6 odstotka, na 253,8 milijarde evrov. EU je julija 2022 zabeležila 42,3 milijarde evrov primanjkljaja v blagovni menjavi s preostalim svetom. Še julija 2021 je ustavarila presežek v višini 15,6 milijarde evrov.
V prvih sedmih mesecih se je izvoz blaga iz EU povečal za 17,2 odstotka, na 1.449,7 milijarde evrov. Uvoz se je povečal za 48,9 odstotka, na 1.693,9 milijarde evrov. Primanjkljaj od januarja do julija je tako znašal 244,2 milijarde evrov, medtem ko je v enakem obdobju leta 2021 EU ustvarila 98,8 milijarde presežka.
Trgovina znotraj EU se je julija 2022 medletno povečala za 21,8 odstotka, na 341,9 milijarde evrov. V obdobju med januarjem in julijem se je povečala za 24 odstotka, na 2.407,8 milijarde evrov.
.webp){kind=icon}
