Kako Ministrstvo za kohezijo odgovarja na opozorilo, da je Slovenija na repu evropskih držav po črpanju evropskega kohezijskega denarja? Preverili smo, kaj pomenijo objavljene številke.
"Podatki Evropske komisije: Slovenija je do konca leta 2025 počrpala (izplačila iz proračuna EU v proračun RS) 12 odstotkov evropskih kohezijskih sredstev (od tega je polovica predplačil). Smo na 24. mestu."
To je pred kratkim na družbenem omrežju LinkedIn objavila Monika Kirbiš Rojs, generalna sekretarka Državnega sveta, v vladi Janeza Janše v letih 2012 in 2013 državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu, pristojna za vodenje kohezijske politike.
Preberi še
Kako bi Bruselj reševal stanovanjsko problematiko v Sloveniji in kaj o tem menita slovenska evroposlanca
Evropska komisija je decembra predstavila evropski načrt za dostopna stanovanja.
20.01.2026
Komisija vidno znižala napoved slovenskega BDP
Kaj slovenskemu gospodarstvu kaže kristalna krogla Evropske komisije?
15.11.2024
Nov mandat, nova taktika: napovedi Ursule von der Leyen
Izpostavlja delo na dveh pomembnih področjih: razogljičenje in digitalizacijo gospodarstva.
18.09.2024
Ministrstvo: pričakujemo novo plačilo
Na Ministrstvu za kohezijo, ki ga vodi minister SD Aleksander Jevšek, so v odzivu pojasnili, kaj pomenijo objavljene številke.
Položaj Slovenije v primerjavi z drugimi državami se bo spremenil, ko bo država dobila plačilo Evropske komisije, so pojasnili na Ministrstvu za kohezijo. Ob koncu decembra je namreč država poslala v Bruselj zahtevek za plačilo v vrednosti 171 milijona evrov iz kohezijske politike.
"Gre za najvišji znesek Republike Slovenije v tem programskem obdobju," pravijo na kohezijskem ministrstvu. Evropska komisija ima za plačilo na voljo do dva meseca.
"Ob tem je treba poudariti, da do zdaj nismo izgubil niti enega evra kohezijskega denarja. V letu 2025 smo celo presegli postavljeni finančni mejnik," so zapisali.
Na Ministrstvu za kohezijo ob tem poudarjajo, da je bistveno pomembneje od hitrosti koriščenja sredstev to, da se denar usmerja v prave projekte - krepitev konkurenčnosti in tehnološkega razvoja, energetsko varnost, stanovanjsko politiko ter infrastrukturo dvojne rabe (predvsem v zdravstveno infrastrukturo), s čimer se krepi odpornost države.
Pomembna je vrsta podatkov
Pri črpanju evropskega denarja obstajajo tri vrste podatkov – dodeljeni denar, zahtevki do Evropske komisije in že prejeti denar, je za Bloomberg Adria pojasnila dobra poznavalka evropske politike, ki ni želela biti imenovana.
Zato je vedno mogoče izpostaviti podatke, ki ustrezajo politični agendi tistega, ki jih objavlja, je komentirala sogovornica.
"Slovenija je vedno pozna pri zahtevkih, razlog pa je, da vedno zamujamo s pripravo programov," je povedala strokovnjakinja za evropske politike.
Sloveniji iz Bruslja letos 440 milijonov evrovEvropska komisija je 26. novembra 2025 Sloveniji izplačala 440 milijonov evrov v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost. Slovenija je izpolnila vseh 27 mejnikov in ciljev, povezanih s tem zahtevkom, zato je bila izplačana največja možna vsota, so ob izplačilu sporočili iz Ukoma. Decembra lani je Slovenija Evropski komisiji poslala zahtevek za plačilo novega, petega paketa iz Mehanizma za okrevanje in odpornost v vrednosti 266,84 milijona evrov. |
Slovenija ostaja neto prejemnica denarja
Podatki Ministrstva za finance, na katere se sklicujejo na kohezijskem ministrstvu, kažejo, da je bila Slovenija v letu 2025 neto prejemnica EU denarja – presežek v letu 2025 je bil dobrih 500 milijonov evrov.
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v zadnjem poročilu Ekonomsko ogledalo navaja, da je imel slovenski državni proračun v 11 mesecih leta 2025 pozitiven saldo do evropskega proračuna v vrednosti 107,9 milijona evrov.
Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 766,9 milijona evrov, plačala pa 659,1 milijona evrov.