.webp){kind=icon}
Evropska komisija je objavila jesensko napoved. Rast slovenskega BDP v letu 2024 so znižali z 2,3 na 1,4 odstotka. Rast je v prvi polovici leta 2024 bila skromna, takšna naj bi ostala tudi v drugi polovici leta. Okrepitev pričakujejo v letih 2025–2026, so zapisali. Tudi napovedano rast BDP v prihodnjem letu so zmanjšali z 2,6 na 2,5 odstotka. Leta 2026 naj bi BDP zrasel za 2,6 odstotka.
Zasebna potrošnja šibka, javna večja
V prvi polovici leta 2024 je gospodarstvo zraslo za 1,3 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. Na rast zasebne potrošnje, ki je znašala 1,1 odstotka, je vplivala sprememba prispevnega sistema zdravstvenega zavarovanja, s katero se zasebno zavarovanje nadomesti z dodatnim obveznim prispevkom. To je bilo tako izravnano z večjo javno potrošnjo, ki se je povečala za 9,5 odstotka. Naložbe so se zmanjšale. Izvoz naj bi ostal šibek, rast naložb pa zlasti v gradbeništvu umirjena.
Zasebna potrošnja naj bi se v obdobju napovedi močno povečala, za kaj bo zaslužna rast zaposlenosti in rast realnih plač. Naložbe naj bi se pospešile zaradi pričakovane uporabe ukrepov, ki jih financira Mehanizem za okrevanje in odpornost, in projektov kohezijske politike. Naložbe v stroje in opremo naj bi se povečale zaradi izboljšanja finančnih pogojev in večjega izvoznega povpraševanja. Skupaj s potrošnjo in naložbami naj bi se povečal uvoz.
Rast plač se bo nadaljevala
Po močni rasti leta 2023 je rast zaposlovanja v prvi polovici leta 2024 stagnirala. Pomanjkanje delavcev ostaja prevladujoč dejavnik na trgu dela, poročajo podjetja. Plače še naprej rastejo. Zaposlenost naj bi se leta 2024 povečala za 0,3 odstotka, leta 2025 in 2026 pa za 0,7 odstotka. Stopnja brezposelnosti naj bi ostala stabilna pri okoli 3,6 odstotka. Plače bodo še naprej rasle, po zaslugi povišanja plač v javnem sektorju, ki naj bi začela veljati januarja 2025.
Inflacija se bo leta 2025 pospešila
Inflacija je leta 2023 dosegla 7,2 odstotka, v 2024 pa se je opazno upočasnila. Za celo letno naj bi se ustavila pri 2,1 odstotka. Pričakujejo, da se bo inflacija leta 2025 pospešila na 3,2 odstotka. Potrošniki bodo morali plačevati višje račune za elektriko zaradi ponovne uvedbe dajatev, ki so bile začasno ustavljene med krizo cen energije, in zvišanja omrežnin. Napovedujejo, da bo inflacija v storitvah zaradi hitre rasti plač ostala precej visoka v letu 2025. Leta 2026 naj bi se inflacija spet znižala na 2,1 odstotka.
Javnofinančni primanjkljaj se bo zmanjšal v 2024 in 2025
Javnofinančni primanjkljaj naj bi se leta 2024 zmanjšal na 2,4 odstotka BDP, predvsem zaradi začasnih zvišanj davkov, namenjenih financiranju obnove po poplavah leta 2023. Takšni ukrepi vključujejo začasno zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za 3 odstotne točke ter začasni davek na bančna sredstva. Socialni prejemki in transferji naj bi se povečali kot delež BDP, predvsem zaradi indeksacije pokojnin in povečanja izdatkov za zdravstvo. Subvencije naj bi se zmanjšale.
Leta 2025 naj bi se primanjkljaj zmanjšal na 2,1 odstotka BDP na podlagi novega prispevka za dolgotrajno oskrbo in višjih prihodkov od emisij CO2. Leta 2026 naj bi javnofinančni primanjkljaj ostal na ravni 2,1 odstotka BDP. Dodaten prihodek naj bi prinesel novi prispevek za dolgotrajno oskrbo, povečali pa naj bi se izdatki za socialne transferje in sredstva za zaposlene zaradi reforme dolgotrajne oskrbe in reforme plač v javnem sektorju. Razmerje med dolgom in BDP naj bi se postopno zmanjšalo z 68,4 odstotka leta 2023 na 63,1 odstotka leta 2026.
