Kako uspešna je Slovenija pri črpanju evropskega denarja? Čas se izteka

Mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF) je osrednji, a časovno omejen steber evropskega načrta NextGenerationEU, s katerim želi EU po krizi okrepiti gospodarsko in družbeno odpornost držav članic. Evropska komisija sredstva zagotavlja z izdajo obveznic na kapitalskih trgih, nato pa jih državam namenja za izvedbo reform in naložb, ki podpirajo zeleni in digitalni prehod ter odpravljajo ključne razvojne izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra.

Po podatkih Evropske komisije je v okviru RRF skupno na voljo 650 milijard evrov, od tega 359 milijard evrov nepovratnih sredstev in 291 milijard evrov posojil, namenjenih financiranju reform in razvojnih projektov po vsej EU.

Kot podlago za koriščenje sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost so države članice, med njimi tudi Slovenija, skladno s smernicami Evropske komisije pripravile svoje nacionalne načrte za okrevanje in odpornost. Slovenski Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) je temeljni dokument za črpanje sredstev iz evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost ter dodatnih sredstev za doseganje ciljev pobude REPowerEU. Njegov namen je pospešiti okrevanje slovenskega gospodarstva in hkrati ublažiti širše družbene posledice pandemije covida 19.

Kako uspešna je Slovenija pri črpanju RRF? Čas se izteka

''Vsa izplačila Evropske komisije se stekajo v namenski proračunski sklad in sproti izplačujejo za projekte v izvajanju, ki generirajo izdatke in za katere so nosilci projektov že predložili prošnjo za refundacijo stroškov ne glede na področje,'' sporočajo z Urada RS za okrevanje in odpornost, ki deluje pod okriljem Ministrstva za finance.

Skupna vrednost razpoložljivih sredstev za izvedbo ukrepov iz NOO znaša 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 526 milijonov evrov posojil. Slovenija bo ta sredstva usmerila predvsem v zeleni prehod in digitalno preobrazbo pa tudi v podporo gospodarstvu, raziskavam in razvoju, izobraževanju, zdravstvu, socialni varnosti ter stanovanjski politiki.

Evropska komisija je konec novembra Sloveniji izplačala 440 milijonov evrov na podlagi četrtega zahtevka za plačilo iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. ''Kot slišimo v Bruslju, naj bi bila Slovenija po uspešnosti črpanja trenutno na šestem mestu med državami članicami EU. Ta podatek nam služi kot orientacija in spodbuda, ne pa kot lovorika. Pred nami je namreč še kar nekaj dela,'' je ob tem dejal minister za finance Klemen Boštjančič.

''Slovenija je do zdaj skupaj prejela 1,54 milijarde evrov razpoložljivih sredstev (72 odstotkov), od tega 1,07 milijarde evrov nepovratnih sredstev (66,5 odstotka) in 0,47 milijarde evrov posojil (88,6 odstotka),'' pojasnjujejo na Uradu za okrevanje in odpornost. Dodajajo, da je decembra lani vlada v Bruselj posredovala tudi peti zahtevek za plačilo v neto vrednosti 230,69 milijona evrov.

Minister za finance opozarja, da ne smemo zaspati na lovorikah. Foto: STA

A visoki deleži porabe sami po sebi še ne pomenijo tudi dolgoročnega razvojnega učinka. V srednjeročni oceni Mehanizma za okrevanje in odpornost Evropsko računsko sodišče izpostavlja, da je pritisk za izčrpanje sredstev pogosto povezan z večjim tveganjem, da se fokus premakne s kakovosti reform na izpolnjevanje formalnih kriterijev, kar lahko zmanjšuje dejanski razvojni učinek programov.

Podobno v svojih makroekonomskih in razvojnih analizah opozarja tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (IMAD), ki poudarja, da so dolgoročni učinki evropskih sredstev praviloma odvisni od trajnosti reform ter tega, ali državi nove kapacitete in sisteme uspe vključiti v redno delovanje javnega sektorja.

Evropska sredstva za železniške postaje pa vse do prenove Prešernove domačije

Na terenu pod okriljem NOO poteka več kot 1.370 projektov, od katerih je 311 že zaključenih, poudarjajo na Ministrstvu za finance. Med njimi so obnove železniške infrastrukture, vključno z železniškimi postajami na Grosupljem, v Domžalah in Novi Gorici ter prenovami odsekov prog Kranj–Jesenice in Ljubljana–Brezovica–Borovnica. Zaključeni so tudi projekti gradnje najemnih stanovanj, denimo v Kopru in Novem mestu, izboljšave oskrbe s pitno vodo in čiščenja odpadnih voda v več občinah ter naložbe v trajnostno turistično infrastrukturo, kot sta prenovljeni grad Črnomelj in Pilonova galerija v Ajdovščini.

''Država je nosilcem projektov do 31. decembra 2025 izplačala 1,31 milijarde evrov, od tega lani 570 milijonov evrov,'' potrjujejo na Uradu za okrevanje in odpornost.

Med vidnejšimi projekti, katerih zaključek je predviden v letu 2026, so prenova Prešernove domačije v Vrbi, gradnja kampusa Vrazov trg Medicinske fakultete in nove stavbe Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov ter izgradnja nove klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

S pomočjo sredstev iz naslova NOO so obnovili tudi železniško postajo v Domžalah. Depositphotos

Evropski denar, volitve pred domačimi vrati in tekma s časom

Leto 2026 bo sklepno in hkrati najzahtevnejše leto izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost. Večina naložb mora biti zaključenih do konca junija, vsi mejniki in cilji izpolnjeni do konca avgusta, zadnji zahtevek za izplačilo sredstev pa mora Slovenija Evropski komisiji poslati najpozneje do 30. septembra.

''Moramo zagotoviti, da je vsak evro porabljen pravilno, transparentno in ima pozitiven učinek na naše državljane in podjetja,'' je ob tem opozoril Victor Negrescu, poročevalec Evropskega parlamenta za proračunsko komisijo. ''Obstaja tveganje, da bodo ključne naložbe ostale nedokončane po zaključku Mehanizma avgusta 2026. Potrebujemo hitrejšo izvedbo, zmanjšanje birokracije in pomoč upravičencem. Ne sprejemamo polovičnih rešitev.''

 

Časovni pritisk pa v Sloveniji dodatno zaostruje politični koledar. Zaključevanje NOO bo potekalo v obdobju parlamentarnih volitev in oblikovanja nove vlade, kar lahko upočasni administrativne postopke in odločanje – zlasti pri projektih, ki so še v zaključnih fazah.

Na Uradu RS za okrevanje in odpornost poudarjajo, da je glavnina reform že zaključenih – 32 od 36, vključno s pokojninsko in zdravstveno reformo ter reformo dolgotrajne oskrbe. V zadnji fazi se zaključujejo še reforme na področju turizma in šolstva, kjer je poudarek na operativni uvedbi novih sistemov in orodij.

Pravo vprašanje zadnje faze NOO tako ni več, ali bo Slovenija počrpala razpoložljiva sredstva, temveč kakšna bo njihova zapuščina po letu 2026. Ali bodo nove kapacitete, digitalna orodja in reforme postali del rednega delovanja države – ali pa bo Mehanizem za okrevanje in odpornost ostal enkraten razvojni impulz, katerega učinki bodo zbledeli z iztekom evropskega financiranja.