Ne le posamezniki, denar na bankah v Sloveniji kopičijo tudi podjetja.
Podatki razkrivajo, da so se denarna sredstva 40 največjih in najuspešnejših družb povečala. Skupno so družbe ob koncu leta 2024 imele 1,487 milijarde evrov denarnih sredstev.
"Ves čas govorimo o delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo, pa nihče ni niti pomislil, da bi mogoče kaj naredili v tej smeri," je komentiral predsednik Bitcoin društva Slovenije Toni Čepon.
''Če slovenska podjetja kopičijo denar, to zagotovo pomeni, da jih močno skrbijo vse slabša konkurenčnost slovenskega gospodarstva, nespametna gospodarska politika vlade ter slaba gospodarska kondicija celotne Evrope,'' so zapisali v SBC.
Krka ima 600 milijonov gotovine
Veliko denarja ima tudi slovenski farmacevtski prvak Krka. Na računu imajo namreč skoraj 600 milijonov evrov denarja in podobnih ustreznikov, ob tem pa ostajajo nezadolženi. Kar je dobra popotnica za delničarje Krke.
"V zadnjem letu beležimo rast stroškov zaradi višjih stroškov dela, materiala in storitev," je povedala namestnica direktorja Doma upokojencev v Novi Gorici Tanja Cink.
"To omogoča stabilno izplačevanje dividend, pri čemer pričakujemo povprečno letno rast dividend v višini 10 odstotkov v prihodnjih petih letih," je za Bloomberg Adria povedal Vladan Pavlović iz Ipopema Securities.
Uspešno subvencioniranje kolesarjev
Dobro služijo tudi prodajalci električnih koles. A ne zato, ker bi Slovenci kar naenkrat začutili močnejšo potrebo po gibanju. Država namreč radodarno subvencionira električna kolesa, temu pa so prodajalci prilagodili ponudbo.
"Največ povpraševanja beležimo prav po najboljših kolesih, ki še ustrezajo pogojem za izplačilo subvencije, cene teh koles pa so tudi prilagojene pogojem subvencije z maksimalno ceno 2.500 evrov," priznavajo pri podjetju A2U.
Geopolitične težave
Manj uspešna kot pri podeljevanju subvencij je Evropa v geopolitični areni. Recimo pri izdelavi najboljših čipov za superračunalnike. Takšnega gradijo v Mariboru, pri čemer je vprašanje, ali bodo zanj dobili najboljše čipe.
"Dobavitelji so odvisni od proizvajalcev, proizvajalci pa so odvisni od dnevne geopolitike in podizvajalcev," je komentiral Marko Grobelnik, sodelavec v laboratoriju za umetno inteligenco (UI) na Inštitutu Jožefa Stefana. Ki opozarja, da se sodelavci pri slovenskem projektu superračunalnika zavedajo, da nimajo vpliva na celoten proces nabave, "tako kot ga nima nihče drug".
Evropa (Slovenija pa še posebej) ima težave tudi na področju hitro rastoče kriptoindustrije.
Tether kupil slovensko podjetje in se umaknil iz Evrope
"Tether je dober primer – največji izdajatelj stabilnih kovancev na svetu je rekel, da se z Evropo ne bo ukvarjal. Vemo pa, da so stabilni kovanci prihodnost, sploh zdaj, ko so v ZDA ustrezno regulirani," pravi pravnik in dober poznavalec kriptoindustrije Peter Merc.
"Slovenci vemo, kaj je dobra kava, saj popijemo največ arabice, torej visoko kakovostne kave," je povedal Tomaž Milič, vodja podjetja Julius Meinl Slovenija.
Čeprav bi lahko Slovenija na tem področju boljše odigrala svoje karte. "Tether je Eligmo (slovensko podjetje, op.p.) kupil za sto milijonov evrov in nihče ni niti mignil. Ves čas govorimo o delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo, pa nihče ni niti pomislil, da bi mogoče kaj naredili v tej smeri," je za Bloomberg Adria dogajanje komentiral predsednik Bitcoin društva Slovenije Toni Čepon.
Na kavo, tudi če je dražja
Razloge za pričakovano novo podražitev oskrbnine v domov za starejše je preprosto povzela namestnica direktorja Doma upokojencev v Novi Gorici Tanja Cink. "V zadnjem letu beležimo rast stroškov zaradi višjih stroškov dela, materiala in storitev."
V tednu, ki je za nami, smo "praznovali" tudi svetovni dan kave.
"Slovenci vemo, kaj je dobra kava, saj popijemo največ arabice, torej visoko kakovostne kave," je povedal Tomaž Milič, vodja podjetja Julius Meinl Slovenija.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...