Bo Slovenija dobila čipe za novi superračunalnik v Mariboru?

Slovenija se je podala v lov za zmogljivimi čipi za nov računalniški center, ki bo državi omogočil 'UI-suverenost'.

Do konca naslednjega leta bodo po načrtih v Mariboru zagnali novi superračunalniški center, v katerem bo delovala 'tovarna umetne inteligence'. Gradnja se je že začela, maja so položili temeljni kamen.

Največja težava bo nakup najnovejše računalniške opreme, vključno z naprednimi grafičnimi procesorji (GPU), potrebnimi za umetno inteligenco, po katerih je zdaj v svetu veliko povpraševanje.

Že na junijski konferenci Bloomberg Adria Future Fusion Summit je direktor Instituta informacijskih znanosti (Izum) Aleš Bošnjak dejal, da se bo z novim superračunalnikom računalniška moč povečala do neslutenih moči, izpostavil pa je tudi izziv: "Največja neznanka je dobava sestavnih delov za Vego 2."

Proizvajalci so odvisni od dnevne geopolitike

"Nabava najbolj zmogljivih GPU za tovarno umetne inteligence sama po sebi prinaša precej tveganj, ker se razmere na trgu in geopolitične razmere stalno spreminjajo," je za Bloomberg Adria komentiral Marko Grobelnik, sodelavec v laboratoriju za umetno inteligenco (UI) na Inštitutu Jožefa Stefana.

Dobavitelji so odvisni od proizvajalcev, proizvajalci pa so odvisni od dnevne geopolitike in podizvajalcev, kot pravi Grobelnik. Opozarja tudi, da se sodelavci pri slovenskem projektu superračunalnika zavedajo, da nimajo vpliva na celoten proces nabave, "tako kot ga nima nihče drug".

Z novim centrom se bo država približala cilju 'digitalne suverenosti' in 'UI-suverenosti', kot pravi Grobelnik. ''Čeprav smo relativno na začetku razvoja in je težko zagotoviti popolno suverenost, pa jo lahko zagotavljamo po delih, da v primerih krize ne prihaja do pomembnih izpadov,'' pojasnjuje Grobelnik. "V tem smislu se zdi, da gremo v pravo smer, ker zavedanja in sredstva obstajajo."

Superračunalnik bo stal 150 milijonov evrov

Vrednost načrtovanega slovenskega superračunalnika znaša 150 milijonov evrov, od tega bo EU prispevala 67,5 milijona evrov. Zgradili ga bodo v Mariboru, na obrežju Drave, v bližini hidroelektrarne Mariborski otok.

Gradnja na območju Dravskih elektrarn je v teku, podatkovni center bo zgrajen do sredine leta 2026, so sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Nov superračunalnik bo v podatkovni center nameščen predvidoma v letu 2027, so za Bloomberg Adria odgovorili z ministrstva.

"Prvi korak po pridobitvi projekta bo pridobitev strojne opreme. Inštalacija programa za umetno inteligenco pa se bo začela že prej, na sedanjem superračunalniku Vega, ki ima tudi grafične procesorje, ki jih uporablja umetna inteligenca," je povedal direktor Izuma Aleš Bošnjak ob položitvi temeljnega kamna za novi računalniški center.

Foto: Arnes

 

Sedanji superračunalnik Vega ima 240 čipov NVIDIA A100. Koliko čipov bo potreboval novi superračunalnik, še ni znano. Tudi novi superračunalnik bo upravljal Izum.

Bošnjak je napovedal, da bodo razpis za nabavo računalniške opreme oddali oktobra v sklopu celotnega evropskega projekta superračunalnikov EuroHPC. "Upam, da se bodo na razpis prijavili najboljši dobavitelji," je povedal Bošnjak.

Dve leti po zagonu bodo računalnik posodobili, da bodo njegovo delovanje podaljšali na sedem let.

Evropa želi zmanjšati odvisnost od drugih delov sveta

Novi superračunalnik v Mariboru bo del mreže evropske iniciative za superračunalništvo EuroHPC. Poleg slovenskega centra bodo v sklopu EuroHPC zgradili še 'tovarne umetne inteligence' v Avstriji, Bolgariji, Franciji, Nemčiji in na Poljskem.

Cilj je, da Evropa razvije lastno mrežo najzmogljivejših superračunalnikov in kvantnih računalnikov ter s tem zmanjša odvisnost od drugih regij sveta.

Novi super računalnik bodo v Sloveniji uporabljali raziskovalci, podjetja in javna uprava. "V Sloveniji smo priča neverjetnemu razcvetu farmacevtske industrije, ki k nam prihaja tudi zaradi infrastrukture in dobrih kadrov. Pri raziskavah ni mogoče več delati brez pomoči umetne inteligence," je ob položitvi temeljnega kamna povedal direktor kemijskega inštituta Gregor Anderluh.

Ker bo novi center stal blizu Drave, bodo vodo iz reke uporabljali za hlajenje računalnikov. Umetno inteligenco pa bodo uporabljali za izboljšanje vodenja elektrarn, saj bo lahko napovedala dogajanje na vodotokih in s tem optimizirala delovanje elektrarn.