E-kolesa: Razgrabili pet milijonov evrov subvencij - kdo ima od njih največ koristi

Dobro leto dni po uvedbi subvencij za nakup električnega kolesa je zanimanje še vedno nad pričakovanji, saj so razpisana sredstva za letos že porabljena. Na Borzenu, ki sprejema vloge, mirijo, da lahko dodatna sredstva zagotovi vlada iz Podnebnega sklada, medtem pa si roke manejo trgovci.

Do sredine septembra je bilo oddanih 10.852 vlog, družba Borzen pa jih je obdelala skoraj 10 tisoč ali 92 odstotkov. Skupna višina zaprošenih sredstev znaša 4,99 milijona evrov, s čimer je razpisana kvota že zapolnjena.

"Višina zaprošenih sredstev po obstoječem javnem pozivu za e-kolesa je res dosegla razpisano vrednost, iz Podnebnega sklada pa so bila že zagotovljena dodatna sredstva, ki jih mora s sklepom odobriti še vlada," so za Bloomberg Adria sporočili iz Borzena. To bo predvidoma storila na seji 2. oktobra, vloge zato nemoteno sprejemajo tudi v tem času.

"Čas obdelave vlog se je v zadnjem obdobju nekoliko podaljšal zaradi čakanja na odobritev novih sredstev, sicer pa obdelava traja dva do štiri tedne. Veliko vlog je nepopolnih, kar postopek podaljša," dodajajo na Borzenu. Prejemniki pozitivnih odločb sredstva prejmejo najpozneje v 75 dneh od izdaje odločbe.

Po podatkih Borzena povprečna cena koles, za katera so bile do zdaj dodeljene subvencije, znaša 2.524 evrov (tako za mestna in zložljiva kot tovorna kolesa). Za mestna električna kolesa je namreč cena zamejena navzgor, na 2.500 evrov, čemur so se prilagodili tudi trgovci. Kot smo poročali, so nekateri cene znižali tudi za 30 odstotkov, da so ustrezale razpisu.

Ekonomist Matej Lahovnik je takrat dejal, da ne podpira subvencij, še posebno pa ne za e-kolesa. "Pravzaprav tovrstne subvencije koristijo le trgovcem, ki so se pripravili na ta trenutek, zdaj pa izvajajo klasičen trgovski trik. Najprej cene navijejo, potem jih spustijo," pravi Lahovnik.

Potrošniki lahko subvencije uveljavljajo za mestna kolesa, ki morajo biti med drugim opremljena z blatniki in lučmi, cena pa ne sme presegati 2.500 evrov, oziroma za tovorna kolesa, pri čemer subvencija ne presega tisoč evrov.

Vsako drugo prodano kolo električno

Da povpraševanje ostaja visoko, pritrjujejo v A2U, ki je največji slovenski trgovec s kolesi in e-kolesi srednjega in višjega razreda. Tam že več kot polovico prodaje predstavljajo električna kolesa. "Takoj po objavi poziva je bilo zanimanje pričakovano največje, povpraševanje pa ostaja visoko tudi danes," so povedali. 

Glede na celotno strukturo prodaje je dobra polovica kupcev pri nakupu e-koles koristila subvencijo. "Največ povpraševanja beležimo prav po najboljših kolesih, ki še ustrezajo pogojem za izplačilo subvencije, cene teh koles pa so tudi prilagojene pogojem subvencije z maksimalno ceno 2.500 evrov," priznavajo v A2U.

Foto: a2u

Povprečna cena prodanega e-kolesa, pri katerem so kupci uporabili subvencijo, se tako v A2U giblje pri približno 2.400 evrih. "Veliko kupcev pa si želi, da bi se maksimalna cena, pri kateri še lahko koristijo subvencije, zvišala na vsaj tri tisoč evrov," opažajo. Približno 60 odstotkov kupcev sicer pripada starostni skupini od 50 do 65 let.

Pri Intersportu opažajo, da so subvencijski modeli proti koncu sezone večinoma razprodani, na voljo pa ostajajo še štirje. "Cene se gibljejo večinoma do 1.500 evrov, nekaj modelov pa tudi nad 2.000 evrov. Povpraševanje je razpršeno čez sezono, z vrhuncem v poletnih mesecih," so sporočili iz družbe. Kot dodajajo, zaloge niso velike, ampak to je v izteku oz. zadnjem delu kolesarske sezone tudi običajno. 

V trgovini Grašca kupci ciljajo predvsem na kolesa z zgornjo ceno 2.499 evrov, saj tako izkoristijo maksimalno subvencijo v vrednosti 500 evrov. "Glavnina kupcev je srednje in starejše populacije, največja prodaja pa je bila julija 2024. Povpraševanje po subvencijskih kolesih je močno tudi letos," pravijo.

Subvencije trgovcem dobro dele

Po koronavirusni epidemiji, ko je kolesarstvo doživelo preporod, je v letu 2023 povpraševanje stagniralo. Lani je nato ponovno nekoliko naraslo, pravijo trgovci. Kako se je to odrazilo v poslovanju dveh večjih kolesarskih trgovin pri nas?

Prihodki podjetja A2U so se lani zvišali za dobrih 30 odstotkov glede na leto 2023, na 13,6 milijona evrov. "Odpiranje novih trgovin, tržno zanimiv prodajni program in izboljšana marketing strategija ter subvencije za nakup električnih koles so dodatno prispevali k dvigu prodaje in povečanju tržnega deleža," so navedli v poročilu. 

Prodaja električnih koles je lani zrasla več kot 55 odstotkov, prodaja klasičnih koles pa za več kot 40 odstotkov, kar nakazuje nadaljevanje močnega trenda rasti kolesarstva. Ravno zaradi tega so letos odprli tri nove trgovine, in sicer v Celju, Velenju in Mariboru, načrtujejo pa tudi zviševanje deleža prodaje na segmentu e-koles. 

Lani je prišlo tudi do spremembe lastniške strukture, saj je kot družbenik v družbo vstopila družba Advance Capital Partners, ki ima 80-odstotni delež. V letu 2023 družba ni ustvarila dobička, lani pa je ta znašal 231 tisoč evrov.