Zgodbe tedna: prevzemi, hrvaške dražbe, lamborghini za slovenski žep

Zbrali smo najbolj odmevne zgodbe minulega tedna.

Kdo kupuje Slovenijo – pregled najodmevnejših prevzemov prvega polletja

Slovenski trg združitev in prevzemov ne miruje. Med priglašenimi posli so tako prevzemi manjših družinskih podjetij kot transakcije, v katere vstopajo domači in tuji finančni vlagatelji ter industrijski igralci. Kateri prevzemi so najbolj zaznamovali letošnje dogajanje?

Lamborghini za slovenski žep?

Forthing T5 Evo je trenutno najuspešnejši kitajski model pri pridobivanju kupcev evropskih znamk v Sloveniji. K uspehu mu pomagajo agresivna oblika, ki močno spominja na lamborghini urus, bogata serijska oprema in dostopna cena pod 30 tisoč evrov. Na testu je navdušil s prostorno kabino, panoramsko streho in masažnimi in prezračevanimi sedeži. Manj prepričljiva sta obotavljajoč samodejni menjalnik in preobčutljiv prilagodljivi tempomat, medtem ko vozna dinamika ne sledi športnemu videzu. Vseeno T5 Evo ponuja veliko avtomobila za relativno malo denarja, kar pojasnjuje njegovo priljubljenost med slovenskimi kupci. Celoten test lahko preberete na povezavi.

Kaj bo poleti naprodaj na hrvaških dražbah?

Slovenci ostajajo med najdejavnejšimi tujimi kupci nepremičnin na hrvaški obali, zato smo preverili aktualne dražbe nepremičnin, ki jih v stečajnih in izvršilnih postopkih prodaja hrvaška finančna agencija Fina. Na voljo je 11 apartmajev oziroma stanovanj in dve hiši, od Staregrada pri Paklenici, Paga, Brača in Zadra do okolice Splita, Makarske in Crikvenice.

Najcenejša nepremičnina je apartma v Staremgradu z izklicno ceno 42.933 evrov, najdražja pa luksuzna hiša z bazenom v Makarski, za katero bodo na dražbi izklicali 1,05 milijona evrov. Med ponudbo so tudi stanovanja na Braču, v Kaštelu Gomilici in Zadru ter hiša na Pagu, številne nepremičnine pa ležijo le nekaj sto metrov od morja. Celoten pregled najdete na povezavi.

Kam gre denar od lota, stav in igralnic?

Država in občine imajo od iger na srečo pomembne finančne koristi. Lani so organizatorji iger na srečo plačali 80,3 milijona evrov koncesijskih dajatev in 55,6 milijona evrov davka, skupaj skoraj 136 milijonov evrov. Del tega denarja prejmejo občine z igralnicami, največ Nova Gorica, Šentilj in Ljubljana, pomemben delež pa prek fundacij Fiho in FŠO dobijo tudi invalidske, humanitarne in športne organizacije.

Poseben vir prihodkov za občine predstavlja 15-odstotni davek na večje loterijske dobitke, zaradi katerega sta v zadnjih letih izstopala Kranj in Destrnik. Ob tem država opozarja, da Slovenci vse več denarja namenjajo tujim spletnim ponudnikom, kot sta Polymarket in Kalshi, ki v Sloveniji nimajo koncesije, zaradi česar od teh vplačil ne država ne občine ne prejmejo davčnih prihodkov. Podrobneje o temi pišemo na povezavi.

Ali zasebni dolg skriva naslednjo finančno krizo?

Trg zasebnega dolga, ki je vreden med 1,8 in tri bilijone dolarjev, se sooča z vse večjimi pritiski, potem ko so številni skladi zaradi povečanih zahtev vlagateljev omejili izplačila. Opozorila o tveganjih so se okrepila po propadu nekaterih podjetij, financiranih z zasebnim dolgom, in zaradi tesne prepletenosti sektorja z bankami, zavarovalnicami ter pokojninskimi skladi.

Dodatno skrb vzbuja vse večja vloga zasebnega dolga pri financiranju razcveta umetne inteligence, predvsem gradnje podatkovnih centrov, kjer zasebni skladi zagotavljajo več deset milijard dolarjev posojil. Analitiki opozarjajo, da bi morebiten pok AI-mehurčka ali večji val neplačil lahko povzročil širše posledice za finančni sistem in sprožil prisilno razprodajo drugih naložb. Več pišemo na povezavi.

Slovenski startupi dobivajo politično podporo

Marca letos je Slovenija sprejela Slovensko startup strategijo do leta 2030, s katero si je zadala ambiciozne cilje za razvoj domačega podjetniškega ekosistema. Med njimi so podvojitev števila startupov na milijon prebivalcev, desetkratno povečanje obsega tveganega kapitala na prebivalca, najmanj 25-odstotna letna rast sektorja ter ohranitev ključnih razvojnih dejavnosti startupov v Sloveniji. Cilj strategije je ustvariti okolje, ki bo inovativnim podjetjem omogočalo hitrejšo rast ter hkrati zmanjšalo odliv podjetnikov, talentov in znanja v tujino.

Bloomberg

 

Kako je Macronova Francija izgubila prihodnost in postala bolnik Evrope

Ni pretirano reči, da je peta republika v hudi stiski – tako gospodarski, politični kot tudi družbeni. Na vrata Macronovih centristov trkajo desne in skrajno leve politične sile, javni dolg je že tretji največji v evroobmočju, gospodarski obeti pa skromni. Se bo Franciji uspelo izvleči iz sedanje krize ali je luč na koncu tunela tovorni vlak?

Kako borzni šakali sesuvajo Volkswagen in Stellantis

K obsežnim težavam avtomobilskega evropskega sektorja lahko zdaj prištejemo še repozicioniranje igralcev na finančnih trgih proti znamkam. Hedge skladi so letos okrepili svoje kratke stave (angl. shorting) proti dolgoročnim obveznicam Stellantisa, Volkswagna, BMW in Mercedes-Benza, pri čemer sta na muhi institucionalnih vlagateljev zlasti prva dva. Razumljivo, saj je prav VW pred nedavnim napovedal obsežen načrt prestrukturiranja največjega evropskega koncerna, ki poskuša sanirati svoje poslovanje.

Volkswagen: Rdeči alarm v Wolfsburgu, v Sloveniji (še) ne?

Mogočna nemška avtomobilska industrija je imela zaradi ekonomskega, socialnega in inženirskega pomena vselej "svojega človeka" v Kanzleramtu. Do zdaj.

V Friedrichu Merzu ga še vedno ima, spremenila pa se je Nemčija. Iz nekdanjega industrijskega motorja EU se vse bolj preobraža v bolnika. Nemško politično vodstvo pa se mora ukvarjati predvsem s splošnim makroekonomskim nazadovanjem in geopolitično negotovostjo. Mantra mogočne nemške ekonomije je zdaj odzivanje in prilagajanje.

Nagel, ECB: "Zmanjšati morajo prevelike kapacitete, kar bo boleče in bo vplivalo tudi na Slovenijo"

Naftni dobički eksplodirali: je po 40-odstotni rasti cene nafte še čas za nakup?

Kdo bi si na začetku leta mislil, da bo naftni sektor poleg tehnološkega med najzanimivejšimi za vlagatelje. Cena surove nafte brent se je od začetka leta zvišala za skoraj 40 odstotkov, in to zaradi vojne v Iranu, ki so jo 28. februarja začele sile ZDA in Izraela.

Indeks S&P Global Oil, ki spremlja 120 največjih javnih podjetij s področja raziskovanja, pridobivanja in proizvodnje nafte in plina po vsem svetu, je od začetka leta pridobil 23,35 odstotka. Tudi delnice največjih naftnih družb kotirajo precej nad svojimi zgodovinskimi vrednotenji, še zlasti ameriške, ki praviloma dosegajo višje cene od svojih evropskih tekmic. Zato se pojavlja vprašanje, ali so naftne družbe v času izjemne nihajnosti na energetskih trgih dobra naložba, zlasti zato, ker bo konflikt na Bližnjem vzhodu trajal dlje, kot se je sprva predvidevalo.

Kaj se dogaja na trgu kriptovalut

Ob upadanju cene bitcoina – ta je od najvišje vrednosti, dosežene oktobra lani, izgubil polovico vrednosti – so občutne izgube utrpele tudi druge, manjše kriptovalute. Nekatere večje med njimi so do danes izgubile skoraj tri četrtine vrednosti. Kaj kažejo podatki in indeksi ter na kaj morate biti pozorni v prihodnjih dneh, kar bo oblikovalo cene kriptovalut?

Je vaša vinjeta veljavna? Klik na prvi zadetek v Googlu vas lahko drago stane

Dars je v prvih desetih mesecih lani prodal skoraj 4,7 milijona tedenskih e-vinjet za osebna vozila. Prihodki Darsa od prodaje vinjet so se med letoma 2022 in 2024 sicer povečali s 195,2 milijona na 240,9 milijona evrov, kar pomeni približno 23-odstotno rast. Zato ne preseneča, da so se pojavili poslovni modeli, ki izkoriščajo kupce in jim vinjeto občutno podražijo - če jim sploh prodajo pravo in ne gre za prevaro. 

Digitalni evro, digitalne težave? Kaj prinaša projekt Christine Lagarde?

Krepitev suverenosti Evrope pred tujimi ponudniki digitalnih plačil ter več zasebnosti sta med glavnimi argumenti zagovornikov uvedbe digitalnega evra. Projekt je prejšnji teden v Evropskem parlamentu prestopil še eno oviro na poti do uvedbe, ki pa kljub temu ostaja dolga in negotova.

Kakšni so odzivi, je že kaj bolj jasno, kaj bo prinesel digitalni evro? In kdaj?

Obrestne mere Feda in ECB: kako vplivajo na inflacijo, kredite, delnice in obveznice

Obrestne mere so eno najpomembnejših orodij, s katerimi centralne banke usmerjajo gospodarstvo. Njihovo zvišanje ali znižanje vpliva na ceno kreditov, donose prihrankov, vrednost delnic in obveznic, menjalne tečaje, pa tudi na vsakodnevne finančne odločitve gospodinjstev in podjetij. Čeprav se o njih govori skoraj vsak dan, je mehanizem njihovega delovanja pogosto premalo razumljen. Kako obrestne mere delujejo in zakaj so tako pomembne?

Raztrgan optimizem borznih napovedi?

Še v začetku meseca smo ugotavljali, da se po sklenitvi začasnega memoranduma med ZDA in Iranom svetovni trgi vračajo k temu, kar počnejo najbolje – upravljanju naložb in njihovemu plemenitenju. Zdaj se plameni vojne znova širijo.

Negativne napovedi za trge se za preostanek leta znova krepijo, kar je zaskrbljujoče predvsem za evropske vlagatelje, saj je stara celina gospodarsko veliko bolj odvisna od gibanja cen nafte kot ZDA, ki imajo precejšne zaloge, pred nedavnim pa so se polastile tudi venezuelskih virov.

Geopolitična zaostritev slabi dejavnike pred ključno sezono četrtletnih poslovnih poročil.

Streznitev po parabolični rasti AI delnic

Po obdobju neustavljive rasti delnic tehnoloških podjetij in proizvajalcev polprevodnikov so te v zadnjih tednih zabeležile povečano volatilnost, kar je med vlagatelji sprožilo vprašanja o vzdržnosti dosedanjih vrednotenj.

Delnica Nvidie, vodilnega podjetja revolucije umetne inteligence, je od rekordne ravni iz maja izgubila 16 odstotkov vrednosti, medtem ko je delež malih vlagateljev pri trgovanju z delnicami skupine Veličastnih sedem (angleško jim pravimo Magnificent seven) padel na najnižjo raven v zadnjih štirih letih.

Kaj naj naredijo mali vlagatelji?

Deset najdražjih hiš, ki trenutno iščejo kupca v Sloveniji

Medtem ko se nekateri kupci ukvarjajo z vprašanjem, kako financirati nakup nepremičnine, se na drugem koncu trga prodajajo vile in posestva za več milijonov evrov. Preverili smo, katere stanovanjske nepremičnine trenutno dosegajo najvišje cene v Sloveniji in kdo jih prodaja. Med njimi so zgodovinske vile na obali, novogradnje v Ljubljani in nedokončana posestva, katerih lastniki kupca iščejo že več let.