E-pismo: Od Janše do Brodnjaka in kaj nam pripravlja Trump

Minuli torek je vlada zakoličila nove cene goriv, ki so nam za prihodnjih sedem dni prinesle bistveno višje maloprodajne cene od predhodnih. Liter dizla se je s torkom podražil celo za dobrih 13 centov, 95-oktanski bencin za 6,1 centa, kurilno olje, ki bo kmalu grelo radiatorje domov, celo za 14 centov. 

Čeprav gre za občuten skok cen, ni šlo za največjega letos. Večja podražitev je bila le ena, v tednu od 24. do 30. marca, ko se je dizel podražil za 16,8 centa, bencin za nekoliko manj, za 11,5 centa. To je bilo slab mesec potem, ko so ZDA z Izraelom začele napade na Iran. Nedavno, ko je že kazalo, da se približujemo dogovoru in miru, je sledila nova zaostritev, novi napadi, ki so ceno nafte brent na svetovnih trgih ponovno pognali čez 100 dolarjev za sod. Zdi pa se, da rasti še ni konec. Ameriški predsednik Donald Trump namreč medtem razmišlja o še obsežnejših napadih na Iran, da bi jih prisilil k pogajanjem o mirovnem sporazumu, kar pa vsaj kratkoročno ne bo prineslo nižjih cen nafte.

K višjim cenam maloprodajnih cen je prispevala tudi vlada Janeza Janše. Sredi junija, torej kmalu po nastopu mandata, so dvignili marže na gorivo. To je razveselilo trgovce, ki so že dolgo opozarjali, da so marže v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, pa tudi vlagatelje, ki imajo v portfelju delnice Petrola. Delnica je namreč samo v zadnjem mesecu zrasla za 15 odstotkov (dividende bodo izplačali 31. julija, o višini pa smo pisali tukaj).

Ker (še) ni pričakovati umirjanja razmer na naftnih trgih, se mnogi sprašujejo, ali bomo v takšnih okoliščinah v Sloveniji prebili mejo dveh evrov za liter goriva. Zaenkrat se zdi, da temu ne bo tako. V petek smo namreč prejeli sporočilo, da se za dva meseca začasno odpravlja prispevek za energetsko učinkovitost in okoljsko dajatev na emisije ogljikovega dioksida za bencin, dizel in kurilno olje. S tem ukrepom želijo omejiti rast cen goriv po nedavnem skoku cen naftnih derivatov na mednarodnih trgih, so sporočili s pristojnega ministrstva. Po izračunih vlade bo ukrep znižal ceno neosvinčenega 95-oktanskega bencina za 9,6 centa na liter, kurilnega olja za 9,1 centa in dizelskega goriva za 11,1 centa na liter (zneski vključujejo davek na dodano vrednost). Ukrep bo veljal od 28. julija, ko bomo dobili nove cene goriv, pa do 28. septembra. 

Obresti in vprašanje, kdo ima od koga več

Bančni sektor je bil ta teden v ospredju zaradi prevzemanja Addiko Bank, ki si jo želi tudi NLB pod vodstvom Blaža Brodnjaka, in banke Luminor, širši evropski trg pa zaradi ključnih obrestnih mer, ki jih določa ECB. Tokrat so jih ohranili, nas pa je to spodbudilo k pregledu, po kakšnih obrestnih merah banke posojajo denar gospodinjstvom in koliko plačujejo za njihove prihranke. Podatki Banke Slovenije kažejo, da se je posojilna aktivnost maja nadaljevala. Stanovanjska posojila so medletno zrasla za 10,2 odstotka, potrošniška za 8,9 odstotka.

Pri posojilih Slovenija v nekaterih segmentih niti ne odstopa bistveno od evrskega območja. Precej bolj zgovorna pa je slika pri depozitih. Slovenske banke so gospodinjstvom za vloge do enega leta maja ponujale 0,7-odstotno obrestno mero, povprečje evrskega območja pa je bilo 1,7 odstotka.

Ta razlika dobro pojasni, zakaj so tuje banke in neobanke za slovenske varčevalce vse bolj zanimive. Če lahko komitent v tujini za vezavo dobi občutno več, doma pa za osnovne bančne storitve še vedno plačuje mesečna nadomestila, se vprašanje lojalnosti banki hitro spremeni v vprašanje racionalnosti.

Rekordno polletje za vzajemne sklade

Na drugi strani se vendarle kaže, da se slovenski vlagatelji počasi premikajo iz bančnih vlog tudi na kapitalske trge. Slovenski vzajemni skladi so v prvem polletju zbrali 299 milijonov evrov neto vplačil, največ od leta 2005, odkar so na voljo podatki ATVP. S tem je padel skoraj 20 let star rekord iz leta 2007.

Največ denarja še vedno pritegnejo delniški skladi. V prvem polletju so zbrali 171,8 milijona evrov neto vplačil oziroma več kot polovico vseh prilivov. Prav delniške naložbe naj bi bile po mnenju analitikov jedro vlagateljevega portfelja. "Univerzalna sestava portfelja sicer ne obstaja," pravi Lojze Kozole, analitik borznoposredniške hiše Ilirika. Po njegovih besedah je najboljši portfelj tisti, ki je sestavljen za konkretnega vlagatelja in se skozi čas prilagaja razmeram na trgih.

Tudi Primož Čuček, skrbnik pri Triglavu Investments, poudarja, da je izhodišče dolgoročnega portfelja razpršitev. "Ne glede na višino vložka naj bodo jedro portfelja delniške naložbe, ki dolgoročno zagotavljajo največjo rast," pravi.

Tudi na domači borzi je bilo minulo polletje za vlagatelje spodbudno. Ljubljanska borza ostaja ena uspešnejših v regiji, indeks SBITOP pa je letos pridobil približno četrtino vrednosti. Hrvaški CROBEX10 prav tako beleži dvomestno rast, medtem ko srbski BELEX15 ostaja precej šibkejši in je letos izgubil okoli pet odstotkov.

Med domačimi podjetji je znova izstopala Krka. V prvem polletju je ustvarila rekordnih 1,12 milijarde evrov prihodkov od prodaje, EBITDA je zrasel za 18 odstotkov, čisti dobiček pa za pet odstotkov na 260,2 milijona evrov. Po polovici leta je Krka že pri približno 64 odstotkih načrtovanega celoletnega dobička.

Za vlagatelje je to skoraj učbeniški primer podjetja, ki ga trg ceni zaradi predvidljivosti. Krka raste, izplačuje dividende, ohranja visoko dobičkonosnost ne glede na zahtevno geopolitično okolje. Hkrati pa ostaja občutljivo vprašanje Rusije. Ta je kljub vojni postala še pomembnejši trg: prihodki so tam v prvem polletju zrasli za 15 odstotkov, delež Rusije v prodaji izdelkov pa se je povečal na približno 22,6 odstotka.

Morda je bil to teden z zelo preprostim naukom: denar je pomemben, ni pa vedno dovolj. Včasih šteje, kdo pride prvi. Včasih, kdo zna bolje povedati svojo zgodbo. In včasih, kdo zna vlagateljem dati občutek, da je pot do cilja dovolj varna, da se nanjo splača stopiti.