Kako so si banke razkosale slovenski trg?

NLB je po neuspešnem prevzemu Addiko banke ostala največja banka v državi, njena prednost pred tekmeci se je v zadnjih letih še povečala. Analiza slovenskega bančnega trga razkriva, kako so si banke razdelile trg, katere med njimi pridobivajo deleže in ali največje igralke komitentom ponujajo tudi najugodnejše storitve.

Slovenski bančni trg se po združitvi Nove KBM in SKB ni občutno spreminjal, kar pa ne pomeni, da se niso spreminjala razmerja moči. Ker banke podatkov o številu komitentov praviloma ne objavljajo, njihovo velikost najbolje ponazarja bilančna vsota oziroma vrednost sredstev, ki jih upravljajo.

NLB vodilni položaj okrepila

Podatki Banke Slovenije (BS) za zadnjih petih let kažejo, da je bančni trg vse bolj skoncentriran. Leta 2022 je k NLB prišla N Banka, nekdanja Sberbank, ki po začetku ruske invazije v Ukrajino ni mogla več poslovati. Drugi pomemben premik je sledil leta 2023, ko sta se Nova KBM in SKB združili v današnjo OTP. Najbolj viden je trend rasti NLB, ki je tudi po prevzemu N Banke povečevala tržni delež.

Tudi lani je dosegla največjo rast. Tržni delež je povečala za 1,7 odstotne točke, na 33,96 odstotka. Lani sta vidnejše povečanje tržnega deleža dosegli še Delavska hranilnica (0,42 odstotne točke) in Intesa Sanpaolo, ki je delež povečala za 0,25 odstotne točke. V tem času je OTP izgubila slab odstotek tržnega deleža. Opaznejšo izgubo tržnega deleža je zabeležila še SID banka (0,69 odstotne točke) ter Unicredit (0,35 odstotne točke).

Upoštevati je treba, da SID banka ni klasična poslovna banka, temveč državna razvojna in izvozna banka. Večino poslov opravlja s podjetji, finančnimi ustanovami in državo, zato njena bilančna vsota ni neposredno primerljiva z bankami, ki tekmujejo za komitente.

V zadnjih petih letih je tržni delež najbolj povečala NLB – za 6,6 odstotne točke. Druga največja je OTP, ki pa je od združitve izgubljala tržni delež. Bilančna vsota OTP banke je bila lani še vedno nižja kot ob koncu leta 2023. Tržni delež je tudi manjši, kot sta ga leta 2021 skupaj dosegali Nova KBM in SKB. Če seštejemo njuna tržna deleža že leta 2021, se je delež OTP zmanjšal za več kot dve odstotni točki. Med preostalimi manjšimi bankami so bile spremembe majhne. Blaga rast je uspela Delavski hranilnici, DBS in Intesi Sanpaolo.

Banka Unicredit je po letih rasti lani zabeležila upad tržnega deleža. Bilančna vsota se je povečala, vendar manj od povprečja trga. Od leta 2021 sta tržni delež izgubili Addiko Bank in Hranilnica Lon. Tržni deleži še kažejo, da največji banki (NLB in OTP) obvladujeta več kot 61 odstotkov slovenskega trga.

Po desetletju zapiranja poslovalnic se trend umirja

Ob pogledu na število poslovalnic je znova v vodstvu NLB s 70 poslovalnicami, tik za njo je OTP, ki v letnem poročilu omenja 71 poslovalnic, na spletni strani pa jih navaja 69. Takoj za OTP je DBS s 65 poslovalnicami. Med prvih pet sta še Intesa Sanpaolo (41 poslovalnic) ter Delavska hranilnica (33).

Bančništvo zadnje desetletje zaznamuje izrazit trend zapiranja poslovalnic. Leta 2013 jih je bilo še 678, kažejo podatki BS. Število se je več kot prepolovilo, na 337. Zapiranje poslovalnic je trend, ki je prišel z digitalizacijo, spreminjanjem navad komitentov in nižanjem stroškov. Tudi NLB je od leta 2013 število poslovalnic več kot prepolovila, in sicer s 143 na 70. NLB je v letu 2024 odprla novo poslovalnico v Spektri, Unicredit pa v Šumiju. V letih 2025 in 2026 ni bila zaprta nobena poslovalnica.

Katera banka nudi najcenejše storitve?

Naraščajoča koncentracija trga odpira vprašanje, kaj od tega pridobijo komitenti. Za večino je pomembnejše od velikosti banke, koliko stanejo osnovne storitve in kako preprost je dostop do gotovine.

Po številu bankomatov je v jasnem vodstvu NLB s 517 oziroma 44 odstotki. Pri OTP smo jih našteli 390 (33 odstotkov), vse druge banke pa imajo precej manjšo mrežo bankomatov. Na tretjem mestu je Intesa Sanpaolo s 6,6 odstotka (78), nato pa Gorenjska banka s 5,4 odstotka (64 bankomatov). Omenjenih 11 bank (brez SID banke) ima trenutno 1.179 bankomatov.

Primerjava cen košarice storitev razkriva precejšnje razlike med bankami. Povprečna cena košarice bančnih storitev se je v zadnjem letu pocenila za 4,6 odstotka, na dobrih 74 evrov, kažejo podatki BS. Od leta 2020 pa se je povprečna cena košarice zvišala za 5,2 odstotka. Čeprav sodita med največje igralce na slovenskem trgu, sta med najcenejšimi bankami NLB in Intesa Sanpaolo.

K znižanju povprečja sta pomembno prispevali Intesa Sanpaolo in NLB, ki sta lani košarico storitev pocenili za več kot 40 odstotkov. Najcenejšo tako ponuja Intesa Sanpaolo, pri kateri stane 50,30 evra, takoj za njo pa je NLB s 53,60 evra. Med najugodnejšo trojico se je kljub največji podražitvi uvrstila tudi Primorska hranilnica Vipava, kjer košarica stane 55 evrov. Najdražja že peto leto zapored ostaja DBS, ki cen storitev v košarici ni spreminjala – te skupaj še vedno znašajo 97,68 evra.