Slovenski vzajemni skladi: padel skoraj 20 let star rekord

Slovenski vzajemni skladi so prvo polovico leta končali z rekordnimi neto vplačili. V prvih šestih mesecih so vlagatelji vanje neto vplačali 299 milijonov evrov, kar je največ od leta 2005, odkar so na voljo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Letošnje prvo polletje je tako preseglo dosedanji rekord iz leta 2007, ko so neto vplačila v prvih šestih mesecih znašala 286,4 milijona evrov. V primerjavi z lanskim prvim polletjem, ko so vlagatelji neto vplačali 260 milijonov evrov, so se prilivi letos povečali za 39 milijonov evrov oziroma 15 odstotkov.

Primerjava zadnjih petih let kaže izrazito rast zanimanja za vzajemne sklade. V prvem polletju 2022 so neto vplačila znašala 102,1 milijona evrov, leto pozneje 136,9 milijona evrov, leta 2024 pa so se povzpela na 252 milijonov evrov. Lani so znašala 260 milijonov evrov, letos pa dosegla 299 milijonov evrov.

Če pogledamo celotno razpoložljivo časovno vrsto, so bila največja vplačila v prvih polletjih doslej v letih 2026, 2007, 2005, 2025 in 2021. Letošnje polletje je bilo od prejšnjega rekorda iz leta 2007 močnejše za približno 12,6 milijona evrov oziroma 4,4 odstotka.

Skupna vrednost premoženja v vzajemnih skladih je konec junija znašala 8,7 milijarde evrov. To je za približno 35 odstotkov več kot junija lani, ko je premoženje znašalo 6,44 milijarde evrov. Rast premoženja je posledica kombinacije novih vplačil in gibanja vrednosti naložb na kapitalskih trgih.

Povečalo se je tudi število vlagateljev oziroma odprtih računov. Konec junija jih je bilo 594.798, pred enim letom pa 565.122, kar pomeni 5,3-odstotno rast. Pri tem je potrebna metodološka previdnost: podatek ne pomeni nujno toliko različnih oseb, saj statistika šteje vsak odprt račun oziroma vlagateljsko pozicijo, zato je lahko število dejanskih vlagateljev nekoliko manjše.

Delniški skladi ostajajo prva izbira

Tudi v prvem polletju 2026 so večino novih vplačil pritegnili delniški skladi. Ti so v prvih šestih mesecih zbrali 171,8 milijona evrov neto vplačil, kar je 57,5 odstotka vseh neto prilivov v vzajemne sklade.

Mešani skladi so imeli v prvem polletju 55,1 milijona evrov neto vplačil, obvezniški pa 36,2 milijona evrov. Preostale vrste skladov so po razliki med skupnimi podatki in tremi glavnimi kategorijami ustvarile še 35,9 milijona evrov neto prilivov.

Podatki kažejo, da vlagatelji kljub občasnim nihanjem na trgih še vedno največ stavijo na delniške sklade. To je skladno z dogajanjem v zadnjih letih, ko so prav delniški skladi prevzemali največji delež novih prilivov, zlasti v obdobjih ugodnih razmer na svetovnih delniških trgih.

Junija drugi najmočnejši mesečni priliv letos

Junija so vlagatelji v vzajemne sklade neto vplačali 68,3 milijona evrov. To je bil drugi najmočnejši mesec letos; več neto vplačil je bilo samo januarja, ko so znašala 72,6 milijona evrov.

Največ denarja je tudi junija priteklo v delniške sklade. Ti so imeli 29,4 milijona evrov neto vplačil, kar je 43,1 odstotka vseh junijskih prilivov. Premoženje delniških skladov je konec junija znašalo 6,23 milijarde evrov, število vlagateljskih računov pa 463.522.

Mešani skladi so junija zbrali za 13,9 milijona evrov neto vplačil. Njihovo premoženje je znašalo 1,61 milijarde evrov, število vlagateljskih računov pa 113.989. Po šibkejših obdobjih v preteklih letih mešani skladi letos znova beležijo večjo rast, kar kaže na zanimanje vlagateljev za bolj uravnotežene naložbene strategije.

Obvezniški skladi so imeli junija 12,2 milijona evrov neto vplačil. Njihovo premoženje je konec junija znašalo 541,7 milijona evrov, število vlagateljskih računov pa 11.906. Preostale vrste skladov so junija ustvarile 12,8 milijona evrov neto vplačil.