Po pošti sem dobil kazen za prekršek v tujini. Moram plačati tudi strošek agencije za izterjavo in odvetnikov?

Turistična sezona je v polnem razmahu, s tem pa se množijo tudi vprašanja v zvezi s kaznimi, ki jih prejemajo vozniki iz tujine; največkrat iz Hrvaške in Italije. Plačati kazen ali ne? Kaj pravijo strokovnjaki? Kakšna je ureditev v Sloveniji?

"S prijatelji smo bili na počitnicah na Hrvaškem. Tam sem se z avtom ustavil na avtobusni postaji, zdaj pa sem po pošti prejel kazen redarstva in za stroške odvetnika. Naj plačam ali ne?"

"Pravkar sem dobil pošto iz Nizozemske, od koder mi pošiljajo kazen za prekršek, storjen pred meseci v Italiji ... Ali gre za prevaro, naj kazen poravnam?"

Takšni in podobni zapisi se v večjem številu pojavijo na družbenih omrežjih vsako poletje, ko se Slovenci množično podamo na počitnice. Vozniki namreč lahko med vožnjo po tujih krajih zaradi nepoznavanja predpisov ali preprosto nepazljivosti naredijo prekršek in dobijo kazen.

Poleg tega kazen včasih prispe šele mesece ali leta pozneje, ko se voznik ne spomni več dobro, kaj se je dogajalo na dan, ko naj bi storil prekršek. Kazni pa je včasih pripisan še visok znesek za storitve odvetnika ali agencije za izterjavo.

Odgovor, ali je treba kazen plačati ali ne, sploh ni preprost.

"Če oseba, ki je prejela plačilni nalog, meni, da prekrška ni storila, je seveda smiselno, da se pritoži, a naj ob tem priskrbi čim bolj verodostojne dokaze, ki to potrjujejo Denimo fotografijo vozila, ki v trenutku, ko naj bi bil storjen prekršek, ni bilo na lokaciji, kjer naj bi vozilo 'ujel' radar, lahko tudi izjave prič," je za Bloomberg Adria odgovoril Boštjan J. Turk, direktor Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.

Če pa je posameznik prekršek storil, naj kazen raje poravna, svetuje pravni strokovnjak Boštjan J. Turk.

Vendar so tudi v tem primeru pomembne podrobnosti; če je kazen nižja od 70 evrov, je tuji organi ne bodo mogli izterjati prek slovenskih sodišč.

"Slovenska sodišča zavrnejo izterjavo tuje sodne odločbe, če gre za znesek, manjši od 70 evrov," je odgovoril Boštjan J. Turk. Gre za mejo oziroma znesek, ki ga predpisuje evropsko pravo, Slovenija pa ga je prenesla v domač pravni red. Zato se manjše globe pogosto sploh ne znajdejo v postopku izvršbe v Sloveniji.

"Izterjava je sicer možna prek t. i. evropskega plačilnega naloga, kjer spodnje meje ni, vendar pa se upniki zaradi precej visokih odvetniških in sodnih stroškov za take izterjave največkrat ne odločajo," je odgovoril Boštjan J. Turk.

Kljub temu storilec prekrška ne more biti prepričan, da se postopek zoper njega v tujini ne bo nadaljeval, s čimer se bodo kazen in stroški povzpeli, je opozoril Boštjan J. Turk.

V Sloveniji je za izterjave iz tujine za denarne sankcije zaradi prekrškov odgovorno izključno Okrajno sodišče v Celju. Iz tega sodišča včeraj za Bloomberg Adria niso odgovorili na vprašanja o številu izvršb in višini tako pobranih kazni.

Je treba plačati tudi stroške odvetnika?

Drug "problem" pa so stroški, ki jih včasih ob pošiljanju kazni pripišejo odvetniki ali podjetja za izterjavo in so lahko veliko višji od same kazni. Po slovenskem pravnem redu mora te stroške poravnati stranka, ki jih je naročila, in ne prejemnik kazni.

"Plačilo odvetniških stroškov lahko namreč zakonito naloži le sodišče, če bi (pravnomočno) ugotovilo, da je zahtevek upnika utemeljen," pravi Boštjan J. Turk. Povzročitelj prekrška mora torej plačati le kazen, ki jo je dobil od uradnega organa.

Je pošiljanje kazni prek zunanjih izvajalcev zakonito?

Sistem pooblaščanja zasebnih podjetij, agencij za izterjavo, pa tudi odvetnikov, ki ga uporabljajo nekatere države članice (denimo Italija), je zakonit, če ga dovoljuje nacionalna zakonodaja. V Italiji je ta sistem legalen, navaja AMZS v pravnem mnenju, objavljenem na svoji spletni strani.

Številne italijanske občine za pošiljanje prometnih kazni tujim voznikom uporabljajo zasebno podjetje Nivi oziroma njegovo mrežo European Municipality Outsourcing (EMO), ki ima tudi nizozemsko družbo EMO B.V. Dopisi zato pogosto prispejo iz Nizozemske, čeprav gre za prometni prekršek, storjen v Italiji.

Morajo biti dokumenti v slovenščini?  Če obstaja razlog za domnevo, da prejemnik ne razume jezika, v katerem so napisane odločbe o prekršku, je dolžnost organa, ki jih pošilja (denimo italijanske ali avstrijske policije), da zagotovi njihov prevod v slovenščino. Dokument, izdan samo v angleškem jeziku, torej v tem primeru ne zadošča za njegovo izvršitev s strani sodišča. A to pravilo ima tudi pomembno izjemo: če je denimo naslovnik s tujim organom predhodno že komuniciral (denimo v angleščini, na licu mesta ob storjenem prekršku), zadošča le prevod listin v angleški jezik. Če torej odločba o prekršku ni napisana v skladu z zgoraj navedenimi pravili, je izpodbojna in se ne bi smela izvršiti v taki obliki, navaja AMZS.

Če torej slovenski voznik, ki je storil prekršek v Italiji, prejme obvestilo o storjenem prekršku od pooblaščene agencije za izterjavo in pod dodatnim pogojem, da ga prejme na ustrezen način (z osebno vročitvijo, ki se zahteva po našem pravu), naj kazen za cestnoprometni prekršek tudi plača, navaja AMZS.

Takšen sistem je zakonit tudi na Hrvaškem, kjer državne ustanove pooblastijo odvetnike ali specializirane agencije za izterjavo.

Vendar je, sodeč po spletnih virih, bistveno, da zunanji sodelavci ne morejo v tujini sprožiti izvršilnega postopka prek sodišča. To je ugotovilo tudi Evropsko sodišče v primeru Pula Parking proti Svenu Klausu Tederahnu leta 2017, ki je odločilo, da hrvaški notarji v takšnih čezmejnih primerih niso pristojni za izdajo evropskega plačilnega naloga.

AMZS svojim članom omogoča tudi pravno svetovanje, so sporočili za Bloomberg Adria.