Slovenci jo dojemajo kot cenovno ugodnejšo alternativo Hrvaški: zlato poletje italijanskega turizma

Italijanski ferragosto je letos pokazal, da turistični razcvet države ni le posledica polnih plaž. V tednu okoli 15. avgusta je bila zasedenost nastanitev, ki se oglašujejo na velikih mednarodnih spletnih platformah, 65,4-odstotna, kar je več kot v Španiji (59,8 odstotka) in Franciji (46,4 odstotka), kažejo podatki italijanskega ministrstva za turizem. Italija je tako prvič po tem kazalniku prehitela obe veliki evropski turistični tekmici.

Ferragosto je za Italijo več kot tradicionalni vrhunec poletja. Za turistično in gostinsko industrijo je eden izmed glavnih potrošniških dogodkov leta. Po ocenah Fipe-Confcommercio je samo 15. avgusta potrošnja v gostinskih lokalih presegla milijardo evrov. V restavracijah naj bi za kosila in večerje porabili najmanj 500 milijonov evrov.

Za celoten avgust Fipe ocenjuje približno 10,8 milijarde evrov potrošnje za prehrano zunaj doma. Od tega naj bi restavracije ustvarile 6,2 milijarde evrov, bari 2,2 milijarde evrov, približno 1,6 milijarde evrov pa naj bi prispevali tuji turisti.

Za hrano in pijačo zunaj doma med poletjem več kot 38 milijard evrov

V celotni poletni sezoni naj bi potrošnja za prehrano zunaj doma dosegla približno 38,2 milijarde evrov. "Gostinstvo ni le podporna storitev turizmu, temveč eden glavnih ustvarjalcev gospodarske, družbene, identitetne in kulturne vrednosti države," je ob tem dejal Lino Enrico Stoppani, predsednik Fipe-Confcommercio, kjer poudarjajo, da je ferragosto še vedno "motor italijanskega poletja".

Velikost turističnega vala kaže tudi raziskava Coldiretti/Ixè, ki jo je ob ferragostu objavila Coldiretti, ena največjih italijanskih stanovskih organizacij s področja kmetijstva in agroživilstva. Po raziskavi je praznični vikend zunaj doma preživelo približno 29 milijonov Italijanov.

Po oceni CNA Turismo e Commercio naj bi med 1. in 23. avgustom po Italiji potovalo 17,4 milijona turistov, od tega 8,4 milijona Italijanov in devet milijonov tujcev. Ustvarili naj bi več kot 78 milijonov prenočitev.

Italijansko "zlato poletje"

Podatki za julij kažejo, da letošnji ferragosto ni osamljen pojav. Italija je že julija zabeležila več kot štiri milijone dodatnih prenočitev glede na isti mesec lani, skupno se je število prenočitev povečalo za 4,4 odstotka, prihodov pa za približno 4,5 odstotka. Mednarodno povpraševanje je pri tem pomemben vir rasti, saj so prenočitve gostov iz tujine narasle za šest odstotkov.

Letošnje poletje se zato v Italiji vse pogosteje opisuje kot "zlato poletje" turizma.

Ferragosto ostaja motor italijanskega turizma. Foto: Depositphotos

Pomembna je tudi primerjava z drugimi velikimi evropskimi turističnimi trgi. Italija je leta 2025 zabeležila 476,9 milijona prenočitev, kar jo je uvrstilo na drugo mesto v Evropski uniji, za Španijo s 513,6 milijona prenočitev in pred Francijo s 471,7 milijona, kažejo podatki Eurostata. Vse tri države so skupaj ustvarile več kot 1,46 milijarde turističnih prenočitev oziroma 61,7 odstotka vseh v EU.

Tudi dolgoročni trend kaže na vse večjo vlogo mednarodnega povpraševanja. Po podatkih Istata so gostje iz tujine leta 2025 ustvarili 55,3 odstotka vseh turističnih prenočitev, medtem ko je njihov delež leta 1990 znašal 33,6 odstotka. Italija tako vse večji del turistične potrošnje črpa z mednarodnih trgov.

Tudi Italijo dohiteva "coolcation"

Eden pomembnejših premikov letošnje sezone je spreminjanje turističnega zemljevida. V tednu okoli ferragosta je bila zasedenost nastanitev najvišja v gorskih destinacijah, 78,4-odstotna, kar kaže tudi na vse izrazitejši trend "coolcation" – iskanje hladnejših počitniških destinacij v času vse pogostejših vročinskih valov.

Tudi napovedi za avgust kažejo na rast povpraševanja po gorah. Assoturismo ocenjuje, da je bilo približno 11,7 milijona prenočitev, 2,3 odstotka več kot avgusta lani. Pri jezerih naj bi bila rast 1,6-odstotna, na obmorskih destinacijah pa 0,9-odstotna.

Obala ostaja pomemben steber turizma, zasedenost nastanitev okoli ferragosta je bila 74,3-odstotna, pri jezerih 71,9-odstotna. Največjo medletno rast, skoraj 14 odstotnih točk, so dosegla mesta umetnosti in kulture.

Hkrati se turizem širi tudi zunaj najbolj obiskanih destinacij. V prvem polletju so manjše občine zabeležile 5,3-odstotno rast prihodov in 4,6-odstotno rast prenočitev, kar del turistične potrošnje preusmerja v manjša lokalna gospodarstva.

Milijarde za turizem – in vprašanje vlade Melonijeve 

Italijanska vlada turizem obravnava kot eno od strateških gospodarskih panog. Toda vprašanje, koliko je za letošnji rekord zaslužna vlada Giorgie Meloni, je precej bolj zapleteno.

Ministrstvo za turizem je ob tretji obletnici vlade Melonijeve (oktobra lani) navedlo, da je bilo v prvih treh letih za turizem namenjenih več kot štiri milijarde evrov. Sredstva so bila namenjena podpori podjetjem, investicijam, digitalizaciji, razvoju destinacij in modernizaciji turistične ponudbe.

Italijanska vlada turizem obravnava kot eno od strateških gospodarskih panog. Foto: Bloomberg

Pomemben del teh ukrepov je povezan z evropskim načrtom za okrevanje in odpornost. V okviru komponente Turizem in kultura 4.0 je bilo približno 1,8 milijarde evrov namenjenih krepitvi konkurenčnosti turističnih podjetij, dodatna sredstva pa digitalizaciji in velikim projektom. Med ukrepi so bili davčni dobropisi za prenovo nastanitev ter različni programi financiranja in podpore turističnim podjetjem.

Država vlaganja nadaljuje tudi letos. Proračun za obdobje 2026–2028 predvideva 50 milijonov evrov na leto za nepovratna sredstva za zasebne investicije v turistični sektor, namenjena razvoju turističnih verig vrednosti. Junija je ministrstvo predstavilo tudi program GreenTour, vreden 109 milijonov evrov. Od tega je 59 milijonov evrov namenjenih nepovratnim sredstvom, 50 milijonov pa ugodnim posojilom.

Italijanski razcvet je priložnost in izziv za Slovenijo

Italijanski turistični razcvet je za Slovenijo pomemben iz dveh razlogov: Italija je eden ključnih trgov za slovenski turizem, hkrati pa sta državi konkurentki pri pridobivanju evropskih turistov.

Slovenci so leta 2025 opravili približno 4,8 milijona turističnih potovanj v tujino, kažejo podatki Sursa. Pri zasebnih potovanjih v tujino je bila Italija skupaj z Bosno in Hercegovino druga najpogostejša izbira, tak za Hrvaško. Na obe državi je odpadlo po devet odstotkov zasebnih potovanj v tujino, število zasebnih potovanj Slovencev v Italijo pa se je medletno povečalo za 13 odstotkov.

Zanimanje se nadaljuje tudi letos. Slovenci so v prvem četrtletju 2026 opravili približno 1,3 milijona zasebnih turističnih potovanj, od katerih jih je bilo 53 odstotkov v tujini. Italija je bila med tujimi destinacijami druga najpogostejša, s 15-odstotnim deležem, za Hrvaško. To pomeni približno 195 tisoč zasebnih potovanj v Italijo v prvih treh mesecih leta, kažejo podatki Sursa.

Italijanski turisti so lani v Sloveniji ustvarili okoli 1,19 milijona prenočitev. Foto: Depositphotos

Da Italija ostaja priljubljena med Slovenci, potrjujejo tudi turistične agencije. V Kompasu omenjajo predvsem dobro dostopnost, kulturno ponudbo in raznolikost pokrajin. Nataša Jeza Kotnik iz turistične agencije Sonček pa je za Bloomberg Adria potrdila, da se Italija še vedno uvršča med tri najbolj priljubljene destinacije slovenskih gostov. "Številni se odločijo za lastni prevoz, na voljo pa so tudi organizirana potovanja," je povedala in omenila Toskano, Rim in Apulijo kot najbolj iskane poletne turistične cilje.

Po njeni oceni Italija slovenske turiste privablja tudi s cenami, saj jo številni gostje, vsaj pri gostinskih storitvah, vse pogosteje dojemajo kot cenovno ugodnejšo alternativo Hrvaški.

Tok je tudi obraten. Italijanski turisti so v Sloveniji leta 2025 ustvarili približno 1,19 milijona prenočitev, 8,1 odstotka več kot leto prej. Italija je bila s tem drugi največji tuji turistični trg za Slovenijo, za Nemčijo, kažejo končni podatki Sursa.

Italijo kot pomemben trg prepoznava tudi Slovenska turistična organizacija (STO), ki jo skupaj z Nemčijo in Avstrijo uvršča med tri ključne emitivne trge za slovenski turizem. Pri italijanskih gostih STO v ospredje postavlja predvsem prednost bližine, pa tudi zanimanje za naravo, aktivni turizem, wellness, gastronomijo in kulturo. To pa so hkrati področja, na katerih si Slovenija in Italija vse bolj konkurirata za evropskega turista.