Hrvaška uvaja nov sistem cestninjenja - bo veljal tudi za Slovence?

Za uporabnike hrvaških avtocest se obetajo spremembe, ki bi lahko pomembno vplivale na izkušnjo vožnje, zlasti ob turističnih konicah. Država uvaja nov sistem cestninjenja Crolibertas, s katerim želi odpraviti dolgotrajna čakanja pred cestninskimi postajami in izboljšati pretočnost prometa.

Hrvaška prehaja na digitalni model cestninjenja, ki temelji na neprekinjenem prometnem toku. Namesto ustavljanja na cestninskih postajah bo obračun temeljil na prevoženi razdalji, pri čemer bodo uporabljeni naprave za elektronsko cestninjenje (ENC) in sistemi za samodejno prepoznavo registrskih tablic. Spremembe bodo še zlasti relevantne za voznike iz sosednjih držav, tudi Slovenije, ki predstavljajo pomemben delež prometa v poletnih mesecih.

Projekt se izvaja od septembra 2024, ko je Ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo podpisalo pogodbo o uvedbi novega sistema, ki bo zajel celotno avtocestno omrežje. Upravljavec hrvaških avtocest (HAC) je pogodbo sklenil s konzorcijem podjetij SkyToll iz Slovaške in TollNet iz Češke. Vrednost pogodbe znaša 79,9 milijona evrov brez davka na dodano vrednost, medtem ko je za širšo investicijo v okviru načrta za okrevanje in odpornost predvidenih do 130 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Rok za dokončanje del je 24 mesecev od podpisa pogodbe, v praksi pa naj bi nov sistem zaživel v začetku leta 2027.

''Gre za enega največjih infrastrukturnih projektov zadnjih let in zgodovinsko prelomnico za sistem hrvaških avtocest,'' je ob podpisu pogodbe dejal hrvaški minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butković. Ključna sprememba je prehod s fizičnih plačilnih točk na digitalni nadzor in obračun, kar naj bi zmanjšalo zastoje in poenostavilo uporabo avtocest.

Brez ustavljanja na avtocestah: obračun po razdalji in digitalni nadzor

V praksi to pomeni, da se vozniki ne bodo več ustavljali na cestninskih postajah, temveč bo plačilo potekalo samodejno ali naknadno, odvisno od načina uporabe sistema. Nov model temelji na popolnoma brezstičnem delovanju, pri katerem se cestnina obračuna glede na dejansko prevoženo razdaljo, občasni uporabniki pa bodo evidentirani prek sistemov za prepoznavo registrskih tablic.

Obstoječe ENC naprave bodo ostale v uporabi tudi po uvedbi novega sistema, kar naj bi omogočilo kontinuiteto za obstoječe uporabnike in postopno prilagajanje na nov režim. ''Nov način bo zajel kar največje število uporabnikov in prinesel neposredne koristi vsem, ki se vozijo po naših cestah,'' je dejal Butković.

Depositphotos

Sistem bo temeljil na predhodni registraciji uporabnikov: vozniki osebnih vozil do 3,5 tone bodo morali vnesti registrsko oznako in veljavno plačilno sredstvo, medtem ko bo za težka vozila uporaba naprav ENC obvezna. Uporabniki se bodo lahko vključili prek enotne nacionalne spletne platforme, mobilne aplikacije in drugih digitalnih kanalov, pa tudi na posebej označenih pasovih za hitro registracijo ali na prodajnih mestih upravljavcev avtocest in njihovih partnerjev.

Po uvedbi sistema bodo na nekaterih vstopnih točkah avtocest prehodno še ostale cestninske postaje, vendar brez zapornic in osebja, kar nakazuje postopno opuščanje obstoječe infrastrukture. Vzporedno že poteka postavitev tehnične opreme: na omrežju je predvidenih skupno 212 portalov, prvi pa so že postavljeni na avtocesti A3 in A4 in A11.

Po ocenah pristojnih naj bi zmanjšanje ustavljanja in upočasnjevanja prineslo tudi okoljske učinke, saj naj bi se z bolj tekočim prometom zmanjšale emisije in poraba goriva, krajši potovalni časi pa naj bi prispevali k večji učinkovitosti prometnega sistema. Ob tem na ministrstvu izpostavljajo, da bo popolna digitalizacija in odprava ročnega pobiranja cestnine znižala operativne stroške upravljanja avtocest, sistem pa naj bi bil uporabnikom dostopnejši in enostavnejši za uporabo.

Tujci pod nadzorom: kako bo sistem izterjal neplačane cestnine

Vprašanje ostaja, kako učinkovit bo sistem v praksi, zlasti pri zagotavljanju plačil. Model, ki temelji na prepoznavanju registrskih tablic in naknadnem plačilu, odpira vprašanja glede izterjave neplačanih cestnin, predvsem pri tujih voznikih.

''Nov sistem cestninjenja Crolibertas velja enako za vse voznike, ne glede na to, ali prihajajo iz Hrvaške ali iz tujine. Vsi vozniki se bodo morali pred vključitvijo na avtocesto prijaviti v nov sistem cestninjenja,'' poudarjajo pri HAC.

Če voznik uporablja avtocesto brez prijave ali ne poravna cestnine, sistem najprej opozori mobilne nadzorne enote, ki lahko vozilo ustavijo in izterjajo cestnino skupaj z zakonsko določenim pribitkom, pojasnjujejo na hrvaških avtocestah. Če vozilo ni ustavljeno, sistem samodejno pridobi podatke o lastniku vozila prek tujih registrov in mu pošlje obvestilo o neplačilu, ki vključuje dolgovani znesek in pribitek, z obveznostjo poravnave v določenem roku.

Po navedbah upravljavca je izterjava možna tudi po tem, ko voznik zapusti državo, dodatno pa se lahko morebitni dolg preveri tudi ob mejnem nadzoru, kjer lahko pristojni organi zahtevajo njegovo poravnavo. ''Na ta način naj bi zagotovili, da se plačilu cestnine ne morejo izogniti ne domači ne tuji vozniki. Sistem združuje avtomatski nadzor, terenske nadzore in mejne preverbe, da bi bila izterjava učinkovita in enotna za vse uporabnike,'' zagotavlja HAC.

Foto: Depositphotos

Evropa med vinjetami in rampami

V Sloveniji za osebna vozila velja vinjetni sistem, medtem ko je za težka vozila od leta 2018 uvedeno elektronsko cestninjenje brez ustavljanja DarsGo, ki temelji na obračunu glede na prevoženo razdaljo. Sistem za tovorni promet tako že deluje po načelu neprekinjenega cestninjenja, medtem ko osebna vozila ostajajo v časovno omejenem režimu uporabe avtocest. Tudi v Avstriji, na Madžarskem, Češkem in Slovaškem za osebna vozila prevladuje vinjetni sistem, medtem ko je za težka vozila praviloma uvedeno elektronsko cestninjenje glede na prevoženo razdaljo.

V Italiji, Franciji in Španiji je bolj ali manj še vedno uveljavljen sistem cestninjenja glede na prevoženo razdaljo, ki temelji na fizičnih cestninskih postajah, čeprav posamezni odseki že uvajajo brezbarierne oziroma digitalne rešitve.

Hrvaška se tako z uvedbo novega sistema uvršča med države, ki uvajajo celovito digitalno cestninjenje brez fizičnih ovir. Takšni sistemi v Evropi sicer postopno pridobivajo pomen, vendar na ravni celotnih avtocestnih omrežij še niso prevladujoči, saj večina držav še vedno kombinira vinjete ali klasične cestninske postaje z elektronskimi rešitvami.