Študentsko delo: kakšna dela in zaslužke si med počitnicami lahko obetajo študenti

Poletje je pred vrati. Med šolskimi in študijskimi počitnicami se opravi največja količina študentskega in dijaškega dela, zato smo vnovič preverili razmere na trgu študentskega dela, ki je pomemben segment slovenskega trga dela.

Nedavno smo poročali, da je aprila povprečna urna postavka za študentsko delo prvič presegla mejo 10 evrov in dosegla 10,20 evra bruto, kar je 7,5 odstotka več kot v istem obdobju lani.

Podatki e-Študentskega Servisa kažejo, da je povprečna postavka že za 12 odstotkov višja od zakonsko določene minimalne urne postavke, ki letos znaša 8,98 evra bruto. Dela z minimalno postavko pomenijo le še približno petino ponudbe in jih delodajalci praviloma težje zapolnijo.

Ob pogledu na iskalnik študentskih del na e-Študentskem servisu lahko dijaki in študenti trenutno izbirajo med okoli 3.600 prostimi deli. "To je za poletni čas običajno, saj je vrhunec študentskega dela," pove strokovna direktorica e-Servisa Vesna Miloševič Zupančič. "Dijaki in študenti imajo takrat največ časa, delodajalci pa imajo več potreb zaradi dopustov redno zaposlenih, turistične sezone, dogodkov, festivalov in povečanega obsega dela v nekaterih dejavnostih."

Na vrhuncu poletne sezone lahko število del, ki so oglaševana na portalu servisa, celo presežejo štiri tisoč. Po podatkih e-Servisa je največ povpraševanja delodajalcev tradicionalno v administraciji, strežbi, gostinstvu in turizmu, prodaji, fizičnih delih, proizvodnji, skladiščih, na recepcijah, v kampih, hotelih, na dogodkih, pri animaciji, prodaji sladoleda, vstopnic, pri počitniškem varstvu in podobnih sezonskih delih.

V preteklosti smo na straneh Bloomberg Adria pogosto poročali, da podobno kot na splošnem trgu dela tudi na študentskem trgu dela ponudba presega povpraševanje. Miloševič Zupančičeva potrdi, da je tako tudi trenutno.

"Mladi imajo danes veliko izbire, delodajalci pa se morajo za kandidate bolj potruditi kot nekoč. Razlogi so predvsem demografski in strukturni: generacije mladih so manjše, potrebe delodajalcev pa ostajajo velike. Na trgu dela vsako leto nastane praznina že zaradi razlike v kohortah generacij: upokojujejo se generacije, ki so se rojevale v kohortah po 30 tisoč, na trg pa prihajajo generacije, ki so se rojevale v kohortah po 20 tisoč oseb," pojasni.

Strokovna direktorica pravi, da se to najbolj vidi pri delih, ki jih je težje zapolniti. To velja za strežbo, gostinstvo in turizem, prodajo, fizična dela ter dela z minimalno urno postavko. "Mladi se za ta dela odločajo manj pogosto, razen če so pogoji dobri, delo blizu doma, urnik ugoden ali če delodajalca prepoznajo kot uglednega in korektnega."

Depositphotos

 

"Strateška izbira del"

Kadrovniki opažajo tudi, da mladi čedalje bolj strateško izbirajo dela. "Zaslužek jim je pomemben, sploh če imajo na voljo krajši čas za delo. Pomembni pa so jim tudi ugled delodajalca, dobra komunikacija, možnost učenja, mentorstvo, fleksibilen urnik, delovno okolje in možnost poznejše zaposlitve. Starejši študenti iščejo bolj strokovna dela, povezana s smerjo študija. Se pa ponudba del v manjših krajih razlikuje od tiste v večjih univerzitetnih središčih, kjer je več izbire," pojasni Miloševič Zupančičeva.

Po raziskavi Ninamedie se 62 odstotkov mladih zaposli pri enem od delodajalcev, pri katerem so prej opravljali študentsko delo. "Delodajalci in mladi se tako medsebojno spoznavajo. Delodajalec lahko v praksi preveri znanje, delovne navade, odnos do dela, kako se oseba ujema z organizacijsko kulturo, mladi pa dobijo realen vpogled v poklic, delovno okolje in pričakovanja delodajalca. Zato študentsko delo pogosto deluje kot nekakšna poskusna doba na obeh straneh, ki olajša prehod iz izobraževanja na trg dela," razlaga Miloševič Zupančičeva iz e-Študentskega servisa.

Skoraj dve tretjini mladih si študija brez študentskega dela ne bi moglo privoščiti, zato je študentsko delo še vedno pomemben socialni korektiv, ki mladim omogoča izobraževanje ne glede na socialni položaj njihovih staršev oziroma družine, so na začetku meseca sporočili iz e-Študentskega Servisa.

Študentsko delo je tudi del pokojninskega sistema. Mladi z njim v povprečju pridobijo približno dva meseca in pol pokojninske dobe na leto, od prispevkov za študentsko delo pa se je v pokojninsko blagajno lani steklo 89 milijonov evrov.

Katera dela so najbolje plačana?

Najbolje plačana študentska dela danes presegajo 15 evrov bruto na uro. Gre predvsem za dela, ki zahtevajo digitalna, komunikacijska ali strokovna znanja. Med zanimivejšimi priložnostmi so ustvarjanje vsebin za družbena omrežja, digitalni marketing, sodelovanje pri projektih umetne inteligence, športno trenerstvo ter različna strokovna dela s področij informatike, inženirstva, zdravstva in farmacije.

Na iskalniku študentskih del je najbolje plačano delo model oglaševalec na družbenih omrežjih - ponudnik oglasa ponuja plačilo kar 25 evrov neto na uro. Med deli, ki plačajo več kot 20 evrov neto na uro, so še turistični vodnik v turizmu, tržnik, vaditelj aerobike, maser, pospeševalec prodaje in model za skupinsko fotografiranje s prehranskimi dopolnili.