Trump: ZDA so z Dansko dosegle varnostni dogovor o Grenlandiji

Predsednik ZDA Donald Trump je dejal, da je njegova administracija z Dansko dosegla dogovor, ki ZDA zagotavlja "trajen nadzor nad varnostjo" Grenlandije, s čimer se za zdaj končuje saga, ki je razklala čezatlantsko zavezništvo.

Trump v petek ni razkril podrobnosti dogovora, voditelja Danske in Grenlandije pa sta povedala, da pričakujeta podpis sporazuma prihodnji teden na Generalni skupščini Združenih narodov.

Dogovor, ki ga je izpostavil ameriški predsednik, pomeni očiten umik od njegovih prejšnjih prizadevanj za prevzem tega delno avtonomnega danskega ozemlja. Trumpove ponavljajoče se zahteve glede Grenlandije so spodkopale zaupanje med ZDA in Evropo ter predstavljale enega največjih izzivov za zavezništvo Nato po koncu druge svetovne vojne.

Trump je dogovor objavil na družbenih omrežjih in dejal, da rešuje "VSE naše številne pomisleke", pri čemer ZDA "NE BO NIČ STAL".

"Združene države bodo ZA VEDNO imele popolno možnost, da na Grenlandiji storijo vse, kar je potrebno za zagotovitev in obrambo varnosti Grenlandije ter Združenih držav Amerike," je zapisal.

Ni jasno, kako novi dogovor dejansko spreminja sedanjo varnostno ureditev na Grenlandiji. ZDA so imele že dolgo precejšnjo svobodo pri odločanju o številu svojih vojakov na otoku, svojo prisotnost pa so tam v zadnjih desetletjih dejansko zmanjševale.

"Edina stvar, ki bi lahko pomenila prelomnico, je navedba, da bi ZDA lahko po lastni presoji vzpostavljale vojaške baze, ne da bi se morale posvetovati z Grenlandijo ali Dansko," je dejal Imran Bayoumi, nekdanji svetovalec Pentagona, ki zdaj deluje pri Atlantic Councilu. "Toda ni jasno, kako se bodo na to napoved odzvali Grenlandci, prav tako ni jasno, ali je bila ta sprememba vredna več kot dveh let pretresov v čezatlantskih odnosih."

Bloomberg

 

ZDA so z Dansko prvič sklenile sporazum o napotitvi ameriških vojaških sil na Grenlandijo leta 1951. Sporazum je določal, da se mora Washington o svojih načrtih posvetovati s Københavnom in ga o njih obvestiti, vendar je tudi ta pogoj veljal predvsem za formalnost, ki je zahtevala le obvestilo. Sporazum nima roka veljavnosti.

Ameriški uradnik, ki je pod pogojem anonimnosti predstavil določila novega dogovora, je dejal, da bi ta izrecno prepovedal vzpostavitev vojaških baz na Grenlandiji državam, ki niso članice Nata, ter omejil naložbe na otoku, za katere bi ocenili, da ogrožajo ZDA. ZDA bi lahko po potrebi tudi povečale število svojih baz na Grenlandiji, je dejal uradnik.

Kljub temu je bilo zaradi tega, ker administracija Donalda Trumpa ni objavila celotnega besedila sporazuma, težko oceniti njene trditve o njegovi zgodovinski naravi in koristih.

 

Napoved bi lahko pomenila rešitev spora, ki ga je skoraj v celoti povzročil Trump. Od vrnitve v Belo hišo lani je Trump poskušal ustrahovati Dansko, zaveznico v Natu, da bi mu prepustila Grenlandijo. Med drugim je prikrito grozil z vojaško zasedbo otoka in zagrozil z višjimi carinami na blago iz evropskih gospodarstev, ki ne bi sledila njegovim zahtevam.

Če bi dogovor pomenil konec Trumpovih groženj, ne da bi ZDA pridobile suverenost nad otokom, bi to pomenilo tudi zmago za Dansko in Grenlandijo.

"Vesela sem, da smo tik pred sklenitvijo velikega dogovora za Grenlandijo, Kraljevino Dansko in Združene države," je v petkovi izjavi dejala danska premierka Mette Frederiksen. Dodala je, da dogovor "krepi našo skupno varnost na območju Arktike in severnega Atlantika ter je zato pomemben tudi za Nato in Evropo".

Trumpova razmišljanja o prevzemu Grenlandije segajo v čas njegovega prvega mandata v Beli hiši. Opozarjal je, da si Rusija in Kitajska želita oporišče na otoku ter da ju lahko pri tem preprečijo le ZDA. Danski in grenlandski voditelji pa so možnost, da bi otok prepustili ZDA, že dolgo zavračali.

"Suverenosti ne bomo prepustili," je maja dejal grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen. Nekateri Danci so se v odgovor na predsednikove grožnje zavzemali za bojkot ameriškega blaga.

Trumpova kampanja pritiska je dosegla dramatičen vrhunec januarja na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, kjer je Trump v svojem govoru ostro napadel evropske zaveznike.

Predsednik je nato po pogovorih z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem vendarle popustil in namesto tega dejal, da je dosegel okvirni dogovor o Grenlandiji in arktični regiji. Danska, Grenlandija in ZDA so se takrat dogovorile o ustanovitvi delovne skupine, ki naj bi upravljala spor.

Pri pripravi so sodelovali Eric Martin, Vincent Lee, Ellen Milligan, Meghashyam Mali in Ryan Chua.