Slovenija pospešuje digitalizacijo zdravstva, v igri več kot 100 milijonov

Slovenija namerava upravljanje enega najbolj občutljivih delov javnega sistema, zdravstvenih podatkov, prenesti na novo, v celoti državno podjetje, s čimer želi pospešiti dolgo odlašano digitalno prenovo zdravstva.

Načrtovana družba, podprta z začetnim kapitalom 5,5 milijona evrov iz proračuna in predvidena za polno delovanje do leta 2028, naj bi centralizirala zdravstveno IT-infrastrukturo, povezala razdrobljene sisteme ter državi omogočila bistveno večji nadzor nad pretokom podatkov. Gre za pomemben premik k bolj centraliziranemu modelu upravljanja v času, ko se evropske države soočajo z izzivom, kako modernizirati zdravstvo ob hkratnem zagotavljanju varstva zasebnosti in transparentne porabe javnih sredstev.

Na Ministrstvu za zdravje so prepričani, da je slovensko zdravstvo digitalno neenotno in razdrobljeno. "Zbiramo velike količine nepovezanih podatkov, ki velikokrat ne koristijo niti zdravstvenemu osebju niti bolnikom. Zakonodaja s področja digitalizacije je zastarela in ni primerna za današnjo, hitro se razvijajočo družbo, kjer so potrebe po digitaliziranih podatkih in analizah velike," navajajo in opozarjajo, da je nujno, da se zdravstveni informacijski sistem posodobi in prilagodi sodobnim zahtevam.

"Namen digitalne transformacije zdravstva je vzpostaviti učinkovitejši, dostopnejši in kakovostnejši zdravstveni sistem, ki bo usmerjen v potrebe pacientov in bo omogočal boljše pogoje za delo zdravstvenega osebja ter optimizacijo virov," je ob tem povedala generalna direktorica Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje Teja Batagelj.

Novo podjetje kot osrednji upravljavec zdravstvenega IT

Javno podjetje bo kot pogodbeni obdelovalec prevzelo širok nabor nalog, povezanih z delovanjem in razvojem digitalnega zdravstva. Med drugim bo skrbelo za vzpostavitev in vzdrževanje ključnih informacijskih rešitev ter tehničnih standardov, ki omogočajo povezovanje lokalnih zdravstvenih sistemov s centralno infrastrukturo. Njegova naloga bo tudi zagotavljanje stabilnega in neprekinjenega delovanja centralnega informacijskega sistema, ki podpira zbiranje in izmenjavo zdravstvenih podatkov ter dokumentacije.

Podjetje bo sodelovalo pri upravljanju podatkovnih zbirk, zagotavljalo visoko razpoložljivost sistema in skrbelo za informacijsko varnost, vključno z zaščito osebnih podatkov. Ob tem bo opozarjalo na morebitna tveganja, pomagalo pri oceni vplivov na varstvo podatkov ter sodelovalo pri obravnavi incidentov in preprečevanju njihovih ponovitev. Pomemben del nalog bo tudi pomoč upravljavcem pri uveljavljanju pravic posameznikov ter zagotavljanje sledljivosti dostopa do podatkov.

Poleg tega bo podjetje nudilo podporo uporabnikom, sodelovalo z zunanjimi deležniki in skrbelo za razvoj ter vzdrževanje centralnih informacijskih rešitev za izvajalce zdravstvene dejavnosti. Po potrebi bo prevzemalo tudi vzdrževanje strojne opreme in izvajanje skupnih javnih naročil za IT-opremo in storitve v javnem zdravstvu.

V njegovi pristojnosti bo tudi vodenje projektov, financiranih iz državnega proračuna in evropskih sredstev, ter zagotavljanje strokovne podpore ministrstvu in nadzornim organom. Ob tem bo izvajalo svetovanje, izobraževanje in pomoč zdravstvenim zavodom pri prehodu na elektronsko poslovanje ter opravljalo tudi druge naloge s področja digitalizacije po naročilu države.

Administracija krade čas in kakovost oskrbe bolnikom, so prepričani na zdravniški zbornici. Foto: Bobo

Na Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS), kjer sicer aktivno sodelujejo pri digitalizaciji slovenskega zdravstva, v projekt vzpostavitve novega javnega podjetja niso neposredno vključeni, vendar poudarjajo, da po formalni vzpostavitvi podjetja pričakujejo vključitev v krovne nacionalne upravljavske strukture glede primarne in sekundarne rabe podatkov, ki jih prinaša nova zakonodaja. 

Centralizacija odpira vprašanja nadzora in varstva podatkov

Načrt že odpira vprašanja glede izvedbenih tveganj, upravljanja podatkov in nadzora, zlasti v okolju, kjer so projekte javnega IT v preteklosti pogosto spremljali zamude, visoki stroški ter očitki o netransparentnih postopkih.

Dostop do zdravstvenih podatkov naj bi bil po novem sicer omejen glede na vlogo in pravno podlago posameznega uporabnika, pri čemer bodo zdravniki lahko dostopali le do podatkov pacientov, ki jih dejansko obravnavajo, in še to časovno omejeno ter v obsegu, nujnem za zdravljenje.

Kot poudarjajo na ministrstvu, bo imel zdravnik specialist dostop do podatkov do tistih pacientov, ki jih zdravi, in to samo za omejeno časovno obdobje, ter do tistih podatkov, ki jih potrebuje za konkretno zdravljenje. "Varstvo bo zagotovljeno preko dostopnih upravičenj – tehnično onemogočeni dostopi, če niso izpolnjeni pogoji za dostop (npr. ni napotnice), prav tako se bo za vsako dejanje beležila revizijska sled (do ravni izvajalca zdravstvene dejavnosti)," pojasnjujejo.

Za skladnost obdelave z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov bo odgovoren upravljavec posamezne zbirke, medtem ko bo za kibernetsko varnost centralnega sistema skrbelo javno podjetje kot pogodbeni obdelovalec v sodelovanju z upravljavci zbirk.

Na Ministrstvu za zdravje so prepričani, da je slovensko zdravstvo digitalno neenotno in razdrobljeno. Foto: Depositphotos

100-milijonska naložba v digitalizacijo zdravstva

Na Ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da se bo novo podjetje financiralo iz več virov, in sicer iz državnega proračuna, nadomestil za uporabo centralne infrastrukture ter iz tržnih dejavnosti, pri čemer financiranje z evropskimi sredstvi v zakonu ni neposredno predvideno, a bo podjetje lahko kandidiralo na razpisih.

V Zdravniški zbornici pa ob tem opozarjajo, da je bilo področje zdravstvenih podatkov doslej kronično podfinancirano. "Slovenski podatkovni prostor v zdravstvu je zaznamovalo izrazito pomanjkanje financiranja in kapacitet za aktivnosti, povezane s podatki," opozarjajo. Dodajajo, da so posledice vidne v nepovezanih sistemih, ki "se med sabo pogosto ne znajo 'pogovarjati' niti znotraj ene same ustanove, kaj šele širše", pri čemer obstoječe rešitve večinoma služijo predvsem administraciji in obračunavanju storitev.

Novo podjetje po oceni zbornice pomeni premik v smeri stabilnejšega in bolj ciljnega financiranja ter krepitve zmogljivosti. "Šele te ciljane kapacitete lahko omogočijo pogoje za razvoj naprednejših rešitev in nacionalno koordiniran razvoj," sporočajo, pri čemer naj bi dodatni zagon prinesla tudi konsolidacija podatkovnih virov, predvidena z novim zakonom.

Hkrati ministrstvo načrtuje širšo digitalno preobrazbo zdravstva tudi z evropskimi sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost. Skupna vrednost teh naložb je ocenjena na 101,3 milijona evrov, od tega naj bi približno 83 milijonov evrov zagotovil evropski mehanizem. Cilj je zagotoviti hitrejši dostop do kakovostnih in usklajenih podatkov, uvajanje novih digitalnih storitev, boljšo komunikacijo s pacienti ter učinkovitejše načrtovanje in spremljanje zdravstvene obravnave.

Naložbe zajemajo celoten zdravstveni sistem, od zdravstvenih domov in bolnišnic do ključnih upravljavcev podatkov, kot sta Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ter druge javne zavode in koncesionarje.

Kaj zakon o digitalizaciji zdravstva prinaša pacientom Enostavnejši potek zdravljenja in manj administrativnih postopkov. Brez tiskanja in prenašanja izvidov med zdravniki. Vsi zdravstveni podatki zbrani na enem mestu v nacionalnem eKartonu. Podatki dostopni zdravstvenemu osebju ne glede na ustanovo prek centralnega elektronskega zapisa. Jasna sledljivost vpogledov in uporabe podatkov. Okrepljena varnost in boljši nadzor nad dostopom do zdravstvenih informacij. Možnost enostavnega pooblaščanja druge osebe za urejanje zadev prek portala za paciente (npr. aplikacija zVEM). Vir: Ministrstvo za zdravje

 

V Zdravniški zbornici poudarjajo, da digitalizacija ni le organizacijski projekt, temveč neposredno vpliva na kakovost in izide zdravljenja. "Vsaka minuta, ki jo zdravnik, medicinska sestra ali drugi zdravstveni delavci namenjajo administrativnemu delu, krade čas in kakovost oskrbe bolnikom," opozarjajo. Tehnološki napredek in njegova orodja lahko rešujejo življenja, medtem ko jih neproduktivna administracija ogroža, trdijo.

Obenem zbornica izpostavlja potrebo po večjih vlaganjih v kakovostne klinične podatke, ki bi omogočili boljše zdravljenje in natančnejši vpogled v stanje pacientov. "Trenutno predvsem neproduktivno in neuspešno obračunavamo storitve in preštevamo čakalne vrste, v katerih so bolniki le številke," dodajajo. Ključno se jim zdi tudi uvajanje kliničnih terminologij, ki bi omogočile učinkovitejše delo z medicinskimi podatki in njihovo avtomatsko pretvorbo v administrativne evidence. Ob tem opozarjajo na nizko raven digitalnih znanj v sistemu ter pomanjkanje ustreznih izobraževalnih programov, kar po njihovem mnenju zavira napredek.

Med prioritetami vidijo tudi razvoj digitalnih kliničnih poti, bolj sistemsko upravljanje digitalnih naprav in spremembe financiranja, ki bi spodbujale telemedicinske storitve. "Trenutni model nagrajuje tiste, ki bolnike pripeljejo v že tako prenatrpane ambulante," opozarjajo ter dodajajo, da bo treba uvajanje umetne inteligence v klinično okolje podpreti z jasnim operativnim okvirjem in finančnimi spodbudami.