Kam odhajajo slovenski zdravniki?

Slovenija pridela najmanj zdravnikov v Evropski uniji na sto tisoč prebivalcev. Mnogi tisti, ki jim uspe skozi izobraževalno sito, pa na koncu odidejo v tujino. Najbolj pogosta izbira po internih in neuradnih informacijah slovenskih zdravnikov je Avstrija, sledijo ostale države EU, Velika Britanija in ZDA.

V letu 2022, kar so zadnji podatki evropskega statističnega urada, je v Evropski uniji (EU) izobraževanje končalo, torej so diplomirali, nekaj manj kot 70 tisoč zdravnikov. Povprečje na sto tisoč prebivalcev v EU je 15,5, daleč največ pa so jih v tistem letu dobili v Bolgariji (29,5). Na samem repu je Slovenija, kjer smo skozi sito izobraževalnega sistema spravili 11,4 zdravnika.

Bolj natančne podatke razkrivajo letna poročila medicinskih fakultet v Ljubljani in Mariboru: lani smo dobili 232 diplomantov medicine (brez dentalne medicine), kar je najmanj od leta 2019, ko je študij zaključilo 288 študentov medicine (to pomeni petino manj diplomantov). Večina jih študij zaključi v Ljubljani. Medicinska fakulteta v Mariboru je od leta 2019 pa do vključno 2023 prispevala od 29 do 38 odstotkov diplomantov, najmanj lani, največ pa leta 2021, ko je bil svet v primežu novega koronavirusa. 

Predsednik vlade Robert Golob je že pred časom napovedal, da bo medicino mogoče v prihodnosti poleg v Ljubljani in Mariboru študirati še na Primorskem, a nam zdravnikov manjka že danes. Zdi pa se, da še tisti, ki diplomirajo, občasno raje zajadrajo v tujino ali pa sploh ne ostanejo v medicini.

 

 

Kaj moti zdravnike?

Na Zdravniški zbornici Slovenija (ZZB), ki jo vodi Bojana Beović se strinjajo, da je zadostno število zdravnikov mogoče zagotoviti z dovolj velikim vpisom na študij medicine, ob tem pa opozarjajo, da si medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboru že vrsto let prizadevata povečati kapacitete (soglasja k razpisu za vpis na fakultete pa daje vlada). Izpostavljajo tudi, da je to dolgoročno moč storiti predvsem z ustreznimi pogoji dela, ki bodo diplomante prepričali, da svoj poklic opravljajo v Sloveniji in v klinični medicini.

Lani so tako primerjali podatke o številu diplomantov in potem podatke o vpisu v register zbornice, ki je pogoj za zdravniško delo: "Ugotovili smo, da jih po petih letih vsaj desetina ne dela pri nas. Denimo leta 2016 – 322 diplomantov, 33 ni članov. To pomeni, da jih deset odstotkov v Sloveniji ne opravlja zdravniškega poklica, pri diplomantih v Mariboru pa kar 18 odstotkov."

Ob podajanju številk pojasnijo, da ne vedo, ali so manjkajoči odšli v tujino ali samo izven medicine, "zagotovo pa vemo, da ne delajo kot zdravniki v Sloveniji". Opažajo tudi, da po diplomi na medicinski fakulteti, nekateri diplomanti v Sloveniji opravijo šestmesečno pripravništvo, nato pa odidejo na specializacijo v tujino.

Daniel Novakovič/STA

 

Temu pritrjuje tudi Polona Gams, Mladi zdravniki: "Kljub velikemu številu vpisanih na medicinsko fakulteto se jih na koncu mnogo ne odloči za poklic zdravnika. Razlogov za manjše število novih zdravnikov je več, v ospredju pa je vsekakor medijska in razredna vojna, ki jo trenutna politika vodi proti zdravnikom z razlogom, da nanje prestavi odgovornost za nedelujoče zdravstvo, ki ga sama ruši."

Zakaj odhajajo zdravniki?

Dejstvo je torej, da nekateri slovenski zdravniki za opravljanje svojega poklica raje izberejo tujino, poleg tega pa pri ZZS zaznavajo trend prehajanja izven medicine ali dela izven javnih zavodov, "na delovna mesta, ki zagotavljajo bolj konkurenčne in urejene delovne pogoje kot posamezni javni zavodi".

Daniel Novakovič/STA

 

Opozarjajo na anketo, ki so jo izvedli Mladi zdravniki Slovenije. Ta je, tako ZZS, razkrila, da "polovica zdravnikov poroča o delu več kot 48 ur tedensko, več kot tri četrtine zdravnikov za delo prek rednega delovnega časa ni bilo plačanih, zaradi kadrovskih stisk in preobremenjenosti so v ekipah slabi odnosi, v luči reševanja pomanjkanja kadra pa naj bi jih razporejali na več delovišč hkrati, zaradi česar grajajo vodenja in organizacijo zdravstvenih ustanov".

Gams verjame, da zdravniki odhajajo v druge poklice tudi zaradi slabšanja pogojev dela in nekonkurenčnega plačila: "To bi bilo mogoče rešiti le z menjavo pristopa k delu trenutnega kadra na ministrstvu za zdravje, takojšnjim začetkom dialoga z zdravniki in mnogo večjim vlaganjem v zdravstvo."

Koliko znaša plača zdravnika v javnem sektorju?

Iz javnega portala plač ministrstva za javno upravo smo s pomočjo ključne besede zdravnik izluščili podatek, da je v javnem sektorju junija letos tej besedi ustrezalo 7.618 zaposlitev. Za bruto plače teh je bilo namenjenih več kot 39 milijonov evrov ali povprečnih 5.155 evrov na posameznika.

Na drugi strani je najbolje plačani zdravnik v javnem sektorju, ki si plačo služi z delom pri treh zdravstvenih zavodih, prejel več kot 21 tisoč evrov bruto, je razvidno iz portala plač.

Poglejmo še največjo zdravstveno ustanovo v državi UKC Ljubljana. Ključni besedi zdravnik ustreza 1.508 zaposlitev, za njihove plače pa je bilo namenjenih 8,6 milijona evrov. To predstavlja 5.706 evrov na povprečnega ali slabih 11 odstotkov več kot znaša povprečje na ravni države.

Spodaj predstavljamo še podatek o povprečni bruto plači zdravnika v UKC Ljubljana glede na naziv.

 

 

Kam odhajajo slovenski zdravniki?

Na vprašanje, koliko zdravnikov odide v tujino in kam, zbornica odgovarja, da med zdravniki, ki so že vpisani v register zdravnikov, nimajo pooblastil za zbiranje podatkov o tem, koliko zdravnikov letno odide v tujino. Izhaja pa iz evidence izdanih potrdil (gre za Evropska potrdila o trenutnem profesionalnem statusu/European Certificate of Current Professional Status), da so izdali:

- lani 178 potrdil, namen odhod v tujino pa je označilo 61 zdravnikov ali doktorjev dentalne medicine
- letos (do 19. avgusta 2024) 121 potrdil, namen odhod v tujino pa je označilo 36 zdravnikov ali doktorjev dentalne medicine

Zdravniki imajo v spletnem obrazcu možnost izbrati tudi drugo, kar pomeni, da so lahko tudi pod to alinejo zabeleženi odhodi zdravnikov v tujino.

Depositphotos

 

"Medicinski kader - kot visoko strokoven in sposoben - je visoko zaželen in zaradi slabih pogojev dela ter mačehovskega odnosa politike beži iz javnega zdravstva. Diplomanti medicine so delavni, sposobni in visoko izobraženi, zato so iskani v farmacevtski industriji, zavarovalnicah, podjetjih, ki razvijajo medicinsko opremo, pa seveda tudi v zasebnem sektorju," pravi Gams. 

Po internih in neuradnih informacijah mladih zdravnikov najpogosteje odidejo v Avstrijo, nato pa še v ostale države EU, v Veliko Britanijo in ZDA.

Tudi ZZS ne razpolaga z uradnimi podatki, nam pa postrežejo z ugotovitvami avstrijske zdravniške zbornice. Ta je ugotovila, da so v Avstriji v obdobju od leta 2020 do 2023 dobili dodatnih 60 zdravnikov iz Slovenije. "Kar predstavlja približno četrtino generacije diplomantov, ki jih sprejmemo v zbornico," zaključi odgovor slovenska zdravniška zbornica.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar