V luči dogajanja na Bližnjem vzhodu smo med slovenskimi podjetji preverili, kako se energetski šok preliva v gospodarstvo. Govorili smo tudi z glavnim ekonomistom Gospodarske zbornice Slovenije Bojanom Ivancem, ki opozarja, da je Slovenija zaradi svoje strukture posebej ranljiva:
"Ker smo popolnoma uvozno odvisni in nimamo podjetij, ki so v verigi vrednosti naftnih derivatov, kjer trenutno nastajajo dobički (prevoz, predelava, transport, trgovanje), to negativno vpliva, in sicer predvsem prek večje rasti potrošniških cen in stroškov transporta."
Podrobneje pišemo na povezavi.
Zakaj Slovenci ne vlagajo v drugi pokojninski steber
Na posvetu Speči potencial drugega stebra je odgovor na zgornje vprašanje ponudil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko:
"Dejstvo je, da ljudje ne zaupajo sistemu."
Dokaz so po njegovih besedah množični dvigi denarja po izteku desetletnega obdobja v letu 2012.
"Drugi steber ni magična paličica, ki bi rešila problem staranja družbe," pa še meni Anže Burger. Več preberite v članku.
Gorivo je, goriva ni
Pred parlamentarnimi volitvami v Sloveniji in v času vojne na Bližnjem vzhodu - posledica je skok cene nafte in pa goriv - smo v Sloveniji na bencinskih črpalkah bili priča prizorom, ki si jih ne želimo več videti. Marsikje so namreč voznike s praznimi rezervoarji pričakale ročice za točenje goriva, ki pa jih ni bilo moč uporabiti. Pingpong izjav med vlado, pod vodstvom Roberta Goloba, in Petrolom so sledili še obiski inšpektorjev.
"Pri nekaterih je dobava potekala vsak dan v času normalnih razmer, v teh 14 dnevih, za kolikor smo preverjali, so bile nekatere dobave vsak tretji dan,"
je eno od ugotovitev predstavila glavna tržna inšpektorica Andreja But. Kaj so še ugotovili, izveste na povezavi.
SCT dokončno ugaša luč
Končuje se stečaj nekoč največjega gradbinca pri nas SCT. Upravitelj je objavil seznam navadnih terjatev in tudi podatek, da bodo upniki poplačani v deležu 0,27 odstotka. Kaj to pomeni?
Največji upnik je Nova Ljubljanska banka (NLB), višina njene terjatve je znašala kar 55 milijonov evrov oziroma približno četrtino vseh terjatev. NLB bo zaradi majhnega deleža poplačila poplačana z le 149 tisoč evri. Med navadne upnike sodi tudi družba LHB Aktiengesellschaft, ki je del skupine NLB, in bo od terjatve v višini 9,6 milijona evrov dobila poplačilo 26.149 evrov.
Ob skromnem izplenu za navadne upnike upravitelj Leon Benigar Tošič pojasnjuje:
"Zdaj imajo upniki 15 dni časa za morebitne pripombe, če menijo, da kakšen znesek zanje ni pravilen ali pa če se je kaj spremenilo, na primer, da je upnik drug. Če pripomb ne bo oziroma če bodo, bomo to popravili. Zagotovo se je v teh 15 letih zgodilo tudi to, da je kakšen delavec umrl, kakšno podjetje prenehalo delati, se združilo ali šlo v stečaj. V tem času se je zgodilo veliko takšnih sprememb."
Baterijska revolucija: še investicijska priložnost ali je na trgu že gneča?
Baterijski hranilniki postajajo ključni del energetskega sistema, saj blažijo cenovna nihanja in podpirajo rast proizvodnje iz obnovljivih virov. Ob hitrem porastu števila projektov in upadanju cen tehnologije pa se vse pogosteje odpirajo vprašanja o njihovi dolgoročni donosnosti za vlagatelje.
"Dobičkonosnost baterijskih hranilnikov bo v prihodnjih letih upadala tudi do 50 odstotkov na leto, a investicije bodo še vedno smiselne."
Se bo Iran zatekel k terorizmu?
Matthew Levitt, strokovnjak za terorizem pri Washingtonskem inštitutu za bližnjevzhodne politike meni:
"Iran že dolgo uporablja terorizem kot orodje zunanje politike, ne le za širjenje revolucije v tujino s podporo podobno mislečim skupinam na Bližnjem vzhodu, temveč tudi za ustrahovanje domnevnih sovražnikov režima, med katerimi so iranski disidenti, Izraelci in Judje ter diplomati iz Evrope, zalivskih držav in ZDA."
Kljub temu je bil Teheran, zgodovinsko gledano, pazljiv pri uporabljanju tovrstnih dejanj, pri čemer je ohranjal dvoumnost v upanju, da bi preprečil povračilne ukrepe. To se zdaj po mnenju strokovnjakov lahko spremeni, saj režim na trenutno vojno gleda kot na eksistencialni boj.
Najprej o koncu vojne, potem pa so bile izrečene grožnje
Ko smo že pri Iranu. Ameriško-izraelski napadi so v mesecu dni uničili več kot 10.000 ciljev, a Iran ne kaže znakov šibkosti. Zakaj se iranska gospodarska hrbtenica ne zlomi?
V minulem tednu je denimo ameriški predsednik Donald Trump z izrečenimi besedami redno skrbel za prevrate na borzah. Če je v začetku tedna nakazal željo po končanju vojne, smo v njegovem sredinem govoru slišali naslednje grožnje o zaostritvi:
.webp){kind=icon}
