Evropska prizadevanja za avtonomijo se soočajo s kruto realnostjo, Türk: EU je danes v eksistenčni stiski in tranziciji

Zadnja leta, predvsem po začetku drugega predsedniškega mandata Donalda Trumpa, se v Evropski uniji vse intenzivneje govori o strateški avtonomiji. EU naj bo zmožna samostojno delovati na glavnih področjih in v strateških industrijah – od obrambe do tehnologije, energetike in dobavnih verig. Tako bo bolj odporna proti zunanjim šokom, so prepričani oblikovalci evropskih politik.

O vprašanjih, povezanih s strateško avtonomijo bloka 27 držav, gospodarskih razmerah in novih okoliščinah v svetu je v sredo potekala razprava na Fakulteti za družbene vede, kjer so slovenski strokovnjaki izrazili svoje mnenje o prihodnosti Evropske unije.

"Evropska unija je še vedno projekt v nastajanju. Trump je ugotovil, da mednarodni red, ki je nekoč pomagal utrditi položaj in vzpon ZDA, danes po njegovem mnenju ogroža ameriške interese. Evropska unija se pri odzivanju pogosto vede gasilsko in ne zna učinkovito zaščititi svojih interesov," je razpravo začel nekdanji veleposlanik in predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose Marjan Šetinc.

Gospodarska odvisnost od velikih sil

Veleposlanik Šetinc je opozoril predvsem na dejstvo, da je EU zanemarila razvoj na finančnem in tehnološkem področju, pri čemer so ameriške družbe dobile skoraj popoln monopol nad ključnimi področji.

Po nedavni študiji Evropskega parlamenta ameriška podjetja obvladujejo skoraj vse ključne plasti evropskega digitalnega prostora, od oblaka do poslovne programske opreme. AWS, Microsoft Azure in Google Cloud skupaj obvladajo približno 70 odstotkov trga EU, okoli 80 odstotkov evropske porabe za programsko opremo in oblak pa odteče k ameriškim ponudnikom. Države EU so bile do vojne v Ukrajini odvisne tudi od ruske energije, na kateri je temeljila predvsem nemška industrija.

Ekonomist Bogomir Kovač je povedal, da je Evropska unija na brezpotju. "Njena strateška varnost temelji predvsem na institucionalni in razvojni stabilnosti. V zadnjih štirih desetletjih je EU zgrešila na dveh ključnih točkah: širitveni proces je pripeljal do vse globlje institucionalne diferenciacije, ki sama po sebi v vojaškem smislu morda ni problematična, vendar ob krizah vodi v asimetrične šoke, ki so posledica teh razlik."

Širitev EU je zato po njegovem protisloven proces, saj Unijo notranje diferencira, namesto da bi jo vodil k poenotenju. "EU nima temeljnih pogojev, da bi se uspešno rešila iz sedanje krize," meni Kovač. Dodal je, da je bila Unija v zadnjih desetletjih predvsem neoliberalni projekt, ki ga je globalizacija pripeljala do deindustrializacije, hkrati pa je stavil na zeleno preobrazbo. Ob tem je opozoril še, da se je EU vse bolj naslanjala na ameriške vojaške posege in s tem izgubila del svoje globalne mirovne vloge. Poleg tega je starajoča se družba. Ena izmed možnih rešitev bi bila politična federalizacija, vendar je do te možnosti ostal zadržan.

Vodja Blejskega strateškega foruma Peter Grk je povedal, da se počasno odločanje v Evropi ne bo spremenilo. "Včasih je bolje, da je proces odločanja počasnejši, če je končna odločitev pravilna. Takšen pristop EU sicer ni posebno privlačen, vendar je del njene narave in se vsaj v prihodnjih letih ne bo močno spremenil. Bo pa morala zaradi pritiskov novega sveta nekatere stvari vendarle izpeljati."

"EU mora postati globalni akter," meni Grk. Pri tem je opozoril na strateško avtonomijo in Draghijevo poročilo, od katerega je bilo doslej uresničenih le okoli deset odstotkov. Po njegovem mnenju je proces sicer počasen, vendar se stvari premikajo v pravo smer. EU bo morala dokončati vse vidike skupnega trga, vključno s fiskalno in bančno unijo. To naj bi pripomoglo h konkurenčnosti in omogočilo, da bi Evropska unija ustvarila podjetje, ki bi lahko konkuriralo drugim globalnim tekmecem.

Na vse to je opozarjalo že tako imenovano Draghijevo poročilo, ki ga je nekdanji predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi predstavil pred letom in pol. Poročilo, pripravljeno po navodilu predsednice Komisije Ursule von der Leyen, je nastajalo skoraj eno leto. Draghi je ob predstavitvi pozval k razvoju naprednih tehnologij, oblikovanju načrta za doseganje podnebnih ciljev ter krepitvi obrambe in zagotavljanju strateško pomembnih redkih zemelj, pri čemer je zastavljeno nalogo označil za eksistenčni izziv.

Bloomberg

 

Nekdanji predsednik SID banke Sibil Svilan je povedal, da so tveganja v evropskem prostoru občutno večja, pri čemer Evropi danes manjkata tako sistemski kot strateški pristop. Spomnil je na lizbonsko agendo, ki je temeljila na treh stebrih: konkurenčnosti, družbi znanja in trajnosti. "Evropska unija je to usmeritev razvijala še 15 let, pri čemer so jo oblikovali voditelji z jasno vizijo. Danes takšnih voditeljev ni več, hkrati pa ni jasno, kako naprej na področju konkurenčnosti. Evropa ne more tekmovati pod pogoji, ki jih narekuje predvsem Kitajska ali ZDA, zato bi morala oblikovati lasten koncept konkurenčnosti."

Pri reindustrializaciji je po njegovem potrebna previdnost. "Evropski zaostanek je takšen, da Kitajske na tem področju ne bo mogoče prehiteti. V EU je energija približno dvakrat dražja kot v ZDA, visoki so tudi stroški dela, evropski proračun pa ni dovolj konsistenten. Zato bi bilo treba okrepiti položaj evra in se prilagoditi novim razmeram v svetu, tudi v odnosu do multinacionalk."

Evropa po Svilanovem mnenju potrebuje radikalne spremembe, predvsem voditelje, ki bodo sposobni narediti mojstrski rez. "Sprejeti bo treba, da bo Evropa ostala počasna, Nemčija in Francija pa bosta še vedno delovali po svoje. Kljub temu mora EU postati suverena na ključnih področjih, zlasti v tehnologiji in financah. Glede na to, da imata EU in Švica skupaj približno polovico svetovnih prihrankov, bi morala razviti nov gospodarski pristop, temelječ tudi na krožnem gospodarstvu, ter na tem temelju graditi startupe in multinacionalke," je povedal Svilan.

Ekonomistka Andreja Jaklič je povedala, da Kitajske ne moremo izključiti. "Evropa je zelo spretna v premislekih, precej počasnejša pa pri ukrepanju. Danes je prav Kitajska inovacijska in zelena sila. Evropa ji poskuša parirati predvsem z regulacijo, ne pa tudi z izvedbo, medtem ko Kitajska svojo usmeritev pretvarja v blaginjo in konkretne rezultate. V Evropi bi bilo treba natančneje opazovati industrijo in podjetja ter se vprašati, kateri dejavniki dejansko vplivajo na razvoj."

"Glavnina menjave danes poteka prek podatkov in digitalnih tokov. Evropske ideje so sicer dobre, denimo digitalni evro, vendar za to nismo zgradili ustrezne infrastrukture. Eden glavnih izzivov za Evropo so podjetja, ki morajo preživeti. Prav v njih je treba ohraniti znanje, saj digitalni tokovi danes krojijo moč," je dodala.

Publicist Gorazd Hladnik je poudaril, da je poleg vojaškega pomemben tudi farmacevtski sektor. Evropska unija je po njegovem na poti propadanja, kar povezuje tudi z ravnanjem Evropske komisije na področju strateške avtonomije. Pri tem poudarja, da je primarna strateška suverenost. "Strateško avtonomijo bomo lahko razvili le, če bomo prepoznali pomen strateške suverenosti, ki je tesno povezana tudi s kulturo. Ključen je informacijski prostor."

Prihodnost EU

Nekdanji predsednik republike Danilo Türk je povedal, da si verjetno želimo neke vrste strateške avtonomije Evropske unije, pri čemer pa ni jasno, ali je EU tega sploh zmožna. "V času našega približevanja je bila Evropska unija predstavljena kot nekakšen ideal, prihodnost in končna postaja. Medtem nas je prehitel neizprosni tok zgodovine: EU je danes v eksistenčni stiski in tranziciji. Svet postaja vse bolj nestabilen, pri čemer ni videti pravega izhoda."

Türk meni, da EU ni med velikimi silami. "Prav tako ni videti, da bi bila sposobna oblikovati politiko, ki bi prispevala k uravnoteženju odnosov med njimi. EU ne igra pomembne vloge, zato ostaja odprto vprašanje, ali sploh lahko postane resen geopolitični akter," je poudaril. Pri oboroževanju po njegovem mnenju ne gre za premišljeno zunanjepolitično usmeritev, temveč za ihto. Kritičen je tudi do EU, ker se po njegovih besedah o ukrajinski krizi ne pogovarja z Rusijo.

"Evropa je najmočnejša prav na področju regulacije in postavljanja pravil. Za to pa potrebuje legitimnost, ki je mogoča le, če govori jezik mednarodnega prava," je povedal nekdanji evroposlanec in profesor mednarodnega prava Milan Brglez. Opozoril je, da obstajajo mehanizmi, s katerimi lahko obstoječa pravila uporabimo tudi za ustavitev določenih akterjev, in spomnil na tako imenovano trgovinsko bazuko EU v primeru Trumpovih groženj Grenlandiji.

Mednarodnega pravnika Mitjo Žagarja Evropska unija spominja na Jugoslavijo v osemdesetih letih. "Sooča se s številnimi razlikami v pogledih in mnenjih, pri čemer ostaja odprto vprašanje, ali bomo sposobni silam, ki želijo ta projekt razbiti, preprečiti, da bi to tudi dejansko storile. V Evropi nimamo voditeljev, ki bi bili sposobni ponuditi dolgoročne strategije in konkretne rešitve. Prav tako nimamo ustreznega okvira za dolgoročno načrtovanje."

"EU ima veliko znanja in izkušenj. Lahko jo je kritizirati in opisovati kot strpno ter raznoliko, vendar na ravni EU ne smemo več vztrajati pri pristopih, ki bi pomenili odpoved lastnemu vplivu," je povedal mednarodni pravnik Matjaž Nahtigal. Opozoril je tudi na Madžarsko pod vodstvom Viktorja Orbána, ki si prizadeva uničiti ta proces.

Nahtigal je opozoril tudi na pomen srednje velikih držav in vprašanje, ali naj EU vztraja pri ohranjanju obstoječega mednarodnega prava ali pa si ga poskuša bolj prilagoditi svojim potrebam. Skupina G20 se mu zdi pomemben okvir, v katerem vidi veliko prostora za pobude. Po njegovem mnenju mora sistem nastajati od spodaj navzgor. Meni tudi, da je v interesu velesil spoštovanje mednarodnega prava, saj pride v poštev, ko je v igri veliko interesov, predvsem ko gre za investicije in mednarodne korporacije.

Sociolog Rudi Rizman je povedal, da živimo v času ponavljanja zgodovine, in ponovil prejšnjo tezo, da EU uživa podobno usodo kot Jugoslavija. Opozoril je na naraščajočo grožnjo skrajno desnih sil po Evropi, pri čemer je omenil Francijo in Nemčijo.

Katere so naše močne točke? Rizman omenja mehko moč EU, ki bi jo lahko spremenili v politično navigacijo. Nahtigal meni, da je predvsem treba preživeti to leto, krepiti strateško tehnološko avtonomijo in se povezovati ter iskati partnerje, kot so blok Mercosur, Indija in države Bližnjega vzhoda. Žagar medtem meni, da je najbolj optimalna strategija oblikovanje koalicije voljnih držav, ki bi spoštovale in razvijale mednarodno pravo in vzdrževale trajnostni razvoj, vključno z globalnim jugom in državami BRICS.

Bloomberg

 

Vojna in prihodnost evropske varnosti

Pred mesecem dni je v peto leto vstopila največja vojna na evropski celini po koncu druge svetovne vojne. Stališča o tej temi niso bila soglasna, nekateri so izrazili večjo naklonjenost dialogu z Rusijo.

Nekdanji predsednik Türk za Ukrajino vidi možnost trajne nevtralnosti. Opozarja tudi, da nenehno kopičenje sankcij proti Rusiji ne bo pomagalo. Po njegovem smo obsojeni na dolgotrajno stanje brez rešitve, vodilne sile sveta pa so postale precej svobodne pri izbiri, ali bodo mednarodno pravo spoštovale ali ne.

Po mnenju nekdanjega novinarja Uroša Lipuščka smo na prelomnem trenutku, ki bo močno vplival na nadaljnji razvoj Evrope – tudi na vprašanje, ali bo ta ostala demokratična ali pa se bo uklonila militarističnim težnjam. Meni, da je iluzorno pričakovati stabilne odnose brez Rusije. Za sedanje razmere pa krivi širjenje zveze Nato ter notranjepolitično dinamiko v Ukrajini.

"Številne države, zlasti baltske, Rusijo vidijo kot sistemskega sovražnika. Evropske varnostne strukture se zato krepijo, saj geopolitični akter ne moreš postati zgolj z ekonomijo, temveč potrebuješ tudi vojaške zmogljivosti," je povedal mednarodni politolog Faris Kočan. Ključna izziva evropskega projekta sta kredibilnost in legitimnost. "Evropsko javnost moti predvsem selektivna obravnava mednarodnega prava, zlasti v povezavi z Izraelom."

Profesorica Sabina Lange pa meni, da je iskanje poti do Rusije kompleksno. "Prisoten je trk pogledov glede tega, ali naj interesne sfere sploh obstajajo. Evropska varnostna arhitektura se danes močno spreminja, ključno vprašanje pa je, ali se bodo skupaj z njo spremenila tudi pravila."