Evropa se upira grožnjam Donalda Trumpa glede podpore vojni z Iranom

Evropa se uči, kako Donaldu Trumpu glede njegove vojne z Iranom reči "ne".

Skoraj tri tedne po začetku vse širšega konflikta so evropski voditelji nehali ovinkariti in ameriškemu predsedniku začeli odkrito sporočati, da njegove kampanje z Izraelom ne bodo podprli.

"V tej vojni ne bomo sodelovali," je v ponedeljek zvečer dejal nemški kancler Friedrich Merz. "Tega ne bomo storili."

"Preprost odgovor je ne," je v torek na dogodku Bloomberga v Atenah pritrdil grški premier Kiriakos Micotakis.

"Tega Norveška ne bo storila," se je v Oslu strinjal premier Jonas Gahr Store.

To je opazen zasuk od začetka vojne, ko so se evropski voditelji izogibali vprašanjem o mednarodnem pravu in zaničevali iranski režim. Merz je sprva celo dejal, da je "na isti valovni dolžini" kot Trump. Zdaj pa so obsodbe usmerjene proti Trumpu samemu.

"Od njih potrebujemo informacijo, kdaj bodo vojaški cilji po njihovem mnenju doseženi," je v torek dejal nemški zunanji minister Johann Wadephul.

Zaostrovanje retorike je za Evropo tvegana stava z visokimi vložki. Čeprav imajo voditelji doma trdno politično oporo – mnogi Evropejci Trumpa prezirajo in vojni nasprotujejo – se predsednik ZDA že dolgo pritožuje nad ameriškimi varnostnimi jamstvi za Evropo in grozi z "zelo slabimi" posledicami za Nato, če ne bo po njegovem.

"To je zelo nepošteno do Združenih držav, ne do mene, ampak do Združenih držav," je v torek dejal Trump, ko je v Ovalni pisarni sedel ob irskem voditelju Micheálu Martinu.

"Očitno moramo vse, kar pove predsednik Združenih držav, jemati resno," je v ponedeljek v intervjuju za Bloomberg opozoril finski predsednik Alexander Stubb.

Bloomberg

 

Spreminjanje tona

Prelomna točka so bile Trumpove zahteve, naj Evropa in Azija pošljeta ladje, da bi pomagale ponovno omogočiti plovbo tankerjev skozi Hormuško ožino, ključno trgovsko pot, ki je zaradi strahu pred iranskimi napadi skoraj zamrla.

"Če odgovora ne bo ali pa bo negativen, mislim, da bo to zelo slabo za prihodnost Nata," je Trump zagrozil v nedeljskem intervjuju za Financial Times.

Toda namesto da bi evropski voditelji Trumpove prošnje vljudno pretehtali ali ga, kot v preteklosti, poskušali pomiriti, so številni ponudili precej bolj jedrnat odgovor: ne.

"Pri zagotavljanju svobode plovbe v Hormuški ožini z vojaškimi sredstvi ne bomo sodelovali," je dejal Merz.

Merzev odgovor je pomagal utrditi širše evropsko stališče, saj nemški kancler ne vodi le največjega evropskega gospodarstva, temveč nadzira tudi obsežno vojaško krepitev. Do torkovega popoldneva sta tudi Grčija in Poljska, dve tesni ameriški vojaški partnerici, jasno dali vedeti, da Trumpu ne nameravata pomagati.

"Znotraj Nata imamo druge naloge in naši zavezniki to razumejo," je dejal poljski premier Donald Tusk pred sejo vlade v Varšavi.

Do torka je tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, za katerega je Trump posebej dejal, da pričakuje njegovo pomoč, odgovarjal z ne.

"Nismo stranka v tem konfliktu," je dejal Macron. "Francija v sedanjih okoliščinah nikoli ne bo sodelovala v operacijah za odprtje ali osvoboditev Hormuške ožine."

Sporočilo je bilo sprejeto

Do dopoldneva v torek v Washingtonu je Trump sporočilo že razumel.

"Pomoči držav Nata ne 'potrebujemo' več niti si je ne želimo – NIKOLI JE NISMO!" je zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social. "POMOČI NIKOGAR NE POTREBUJEMO!"

Neposreden evropski pristop odraža spreminjajoč se preračun Evrope v odnosu do ZDA.

Ko se je Trump lani vrnil na položaj, so evropski voditelji ustregli njegovim muham, da bi ga skušali obdržati na svoji strani glede Ukrajine, Severnoatlantskega zavezništva in trgovinskih pogajanj.

Privolili so, ko je Trump zahteval, da zaveznice v Natu za obrambo namenijo pet odstotkov gospodarske proizvodnje, in ga pri tem celo zasipali s pohvalami. Pristali so tudi na 15-odstotno carino, deloma zato, da bi Trump ostal vključen pri Ukrajini.

Zdaj pa se vse bolj krepi občutek, da bo takšna strategija Evropo pustila opečeno – ne da bi Trumpa sploh omejila.

Zlasti pri Iranu imajo Evropejci malo za pridobiti in veliko za izgubiti. Kaos bi lahko proti Evropi sprožil nov val beguncev, le nekaj let po zadnjem velikem migracijskem valu z Bližnjega vzhoda. Prisotna je tudi bojazen, da bi že zaznana vpletenost v Iran lahko znova obudila teroristične napade, ki so Evropo pretresli pred desetletjem.

Ta vojna ima, kot je v ponedeljek dejal Merz, "potencial, da sproži obsežne migracije".

Evropski voditelji pravijo, da bi se bilo treba osredotočiti na obvladovanje finančnih posledic vojne. Ker je Hormuška ožina zaprta, so cene energije poskočile, vlade pa skrbi inflacija, upočasnitev industrije in celo motnje v oskrbi s hrano.

"Mislim, da Evropa vojaško ne bo potegnjena v konflikt, vsekakor pa se mora osredotočiti na gospodarske posledice krize," je dejal Micotakis.

Širše evropsko sporočilo pa je morda predvsem to, da morata ZDA in Izrael svoje načrte razčistiti – med sabo.

ZDA in Izrael "nimata načrta, kako izpeljati drugo, tretjo in četrto fazo", je dejal norveški voditelj Store. Dodal je, da se zdi, da državi "nimata enakih ciljev".

— Ob pomoči Kirsi Heikel, Heidi Taksdal Skjeseth, Otta Ummelasa, Sotirisa Nikasa, Viktorie Dendrinou, Piotra Bujnickega in Nayle Razzouk