Evropsko gospodarstvo lahko prenese vojno z Iranom – če bo končana v enem mesecu

Naslednji štirje tedni bodo odločili, ali se evropsko gospodarstvo sooča z novo krizo ali zgolj z manjšo oviro na poti okrevanja.

Toliko časa naj bi po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa trajali napadi na Iran – napadi, ki so že zahtevali življenje ajatole Alija Hameneja, sprožili val povračilnih napadov po Bližnjem vzhodu in povzročili skok cen energentov.

Daljša vojaška kampanja bi lahko ogrozila krhko okrevanje evrskega območja ter znova prebudila inflacijske pritiske, ki jih je Evropska centralna banka (ECB) z velikim naporom poskušala omejiti. Zaradi odvisnosti od nafte in plina iz regije je evropski blok po oceni Carstena Brzeskega iz ING "najbolj izpostavljeno veliko gospodarstvo" posledicam iranskega konflikta.

"Če bo konflikt kratkotrajen in bodo cene energije zrasle le začasno, bo škoda omejena," sta dejala Antonio Barroso in Simona Delle Chiaie iz Bloomberg Economics. "Dolgotrajna vojna, ki bi ohranjala visoke cene nafte in plina, pa bi lahko prisilila vlade v večjo porabo za zaščito volivcev pred naraščajočimi stroški – in s tem povečala pritisk na vladajoče politike."

Kako bi višje cene nafte lahko vplivale na rast in inflacijo v evrskem območju

Evropi je letos kazalo bolje: višja javna poraba v Nemčiji in drugod naj bi podprla nadaljnjo zmerno gospodarsko rast, inflacija pa naj bi se gibala približno v skladu z dvoodstotnim ciljem ECB.

Toda zaostrovanje razmer z Iranom prihaja po ponovni negotovosti glede ameriških carin, potem ko je vrhovno sodišče razveljavilo Trumpove prvotne carine.

Za zdaj ni veliko znakov panike, da bi evrsko območje zapustilo začrtano pot. Holger Schmieding, glavni ekonomist pri Berenbergu, pravi, da bo še naprej temeljil svoje napovedi na povprečni ceni nafte Brent med 65 in 70 dolarji za sod, tudi po tem, ko je cena v ponedeljek presegla 80 dolarjev, kar je označil kot verjeten "kratkoročni skok".

"Pričakoval bi, da bo Trump naredil vse, da prepreči trajen porast cen energije, ki bi mu škodil doma," je dejal Schmieding. "Ameriški volivci so ga že pred napadi na Iran krivili za visoke cene."

Tudi Iran ima močne razloge, da se izogne pretirani zaostritvi razmer v Hormuški ožini – poti, po kateri potuje približno petina svetovne pomorske trgovine z nafto in plinom. "Kitajska – ki je skupaj z Rusijo edina večja sila, ki podpira Iran – je močno odvisna od te morske poti za uvoz nafte in bo pritiskala na Teheran, naj je ne ogrozi," je dejal ekonomist UniCredita Edoardo Campanella.

 

Kaj pravijo ekonomisti na Bloombergu?

"Ameriško-izraelski napad na Iran in povračilni ukrepi Teherana so že pognali cene nafte proti 80 dolarjem za sod, s povprečja 65 dolarjev pred zaostritvijo. Če bi bila dobava skozi Hormuško ožino prekinjena, bi lahko presegla 100 dolarjev. Tudi evropske cene plina so se zvišale, z dodatnimi tveganji navzgor, če bi se konflikt zaostril. Naši interni makroekonomski modeli kažejo, da bi to pomenilo višjo inflacijo in nižji bruto domači proizvod v večjih razvitih gospodarstvih, kar bi centralnim bankam poslalo nasprotujoče si signale," so zapisali Jamie Rush, Björn van Roye in Ziad Daoud.

Čeprav sta člana Sveta ECB Gabriel Makhlouf in Martin Kocher dejala, da je še prezgodaj ocenjevati posledice napadov za gospodarstvo, je belgijski predstavnik Pierre Wunsch orisal, kaj bi lahko pomenila dolgotrajna vojna. "Zagotovo se ne bi prenaglil z odzivom na kakršna koli gibanja cen energije," je dejal. "Če pa bo konflikt trajal dlje in bodo cene energije zrasle bolj izrazito, bomo morali ponovno zagnati naše modele in preveriti posledice."

Kljub verjetnemu udarcu za evropsko gospodarstvo bi višji stroški surovin vseeno pomenili neto inflacijski učinek, je dodal Wunsch. Trgovci so že zmanjšali pričakovanja glede dodatnih znižanj obrestnih mer ECB letos.

 

 

Glavni ekonomist ECB Philip Lane je dejal, da bo centralna banka "pozorno spremljala razvoj dogodkov". V intervjuju za Financial Times je omenil pretekli scenarij, ki so ga analizirali strokovnjaki ECB in je pokazal "znaten skok inflacije zaradi energije ter oster padec proizvodnje" v primeru motenj dobave energije zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.

Posebej pozorni bodo na evropske cene plina, ki so poskočile za do 54 odstotkov, potem ko je Katar po iranskem napadu z brezpilotnim letalnikom ustavil proizvodnjo v največjem izvoznem obratu na svetu.

Evropski plin na najvišji ravni v enem letu

Čas je za Evropo posebej neugoden, saj so zaloge že zdaj neobičajno nizke. To pomeni, da bo regija poleti morala uvoziti velike količine utekočinjenega zemeljskega plina, da bi napolnila skladišča pred naslednjo zimo.

Po oceni Morgan Stanley bi trajen šok, ki bi ceno nafte zvišal za 10 dolarjev za sod, inflacijo v evrskem območju povečal za 0,4 odstotne točke. Gospodarska rast pa bi bila za 0,15 odstotne točke nižja.

Zadnje napovedi ECB predvidevajo, da bo inflacija ostajala pod ciljno ravnjo do leta 2028, medtem ko naj bi rast prihodnje leto pospešila na 1,4 odstotka s 1,2 odstotka v letu 2026.

Za zdaj večina ne vidi skoka cen nafte kot trajne prilagoditve. "Vlagatelji ravnajo previdno in stavijo na razmeroma kratek konflikt," je dejal Tobias Basse iz NordLB. Opozoril je, da nemški indeks DAX, ki je trenutno pri 24.638 točkah, "ostaja osredotočen na psihološko pomembno mejo 25.000 točk".

Podobno ocenjuje tudi upravljavec premoženja BlackRock. "Trgi in stranke, s katerimi se pogovarjamo, to razumejo kot šok volatilnosti in ne kot ponudbeni šok, med obema pa je pomembna razlika," je za Bloomberg Television povedal Karim Chedid, vodja investicijske strategije za regijo EMEA. "Na splošno to ni seizmični šok za inflacijo."