ZDA in Iran se prepirata glede pogovorov, konec vojne pa še ni v vidu

Bela hiša je vztrajala, da mirovna pogajanja z Iranom še potekajo, čeprav je Teheran javno zavrnil ameriške pobude in postavil svoje nove pogoje za končanje konflikta, ki pustoši po Bližnjem vzhodu in svetovnih trgih.

Predsednik Donald Trump je trdil, da Iran obupano želi skleniti dogovor za končanje skoraj mesec dni trajajoče vojne. "Tako zelo si želijo skleniti dogovor, vendar jih je strah to povedati," je Trump v sredo zvečer v Washingtonu povedal republikancem v kongresu.

"Združene države so bile v zadnjih treh dneh vključene v produktivne pogovore," je novinarjem prej istega dne povedala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt. "Opažamo, da režim išče izhod."

Njune izjave so bile v nasprotju z zgodnejšimi iranskimi sporočili prek državnih medijev, v katerih je Teheran javno zavrnil Trumpovo prizadevanje za pogovore. Teheran zahteva tudi jamstva, med drugim, da ZDA in Izrael ne bosta nadaljevala napadov, odškodnine za vojno škodo in priznanje njegove avtoritete nad Hormuško ožino, je poročala državna televizija Press TV.

Medtem ko se vojna vleče naprej, obe strani nadaljujeta napade tudi ob obnovljenih prizadevanjih, da bi druga drugo z besedami prisilili k rešitvi. Za zdaj Teheran kljub vsakodnevnemu bombardiranju kaže malo znakov popuščanja.

Izraelske obrambne sile so zaključile val napadov v Isfahanu v središču države, kar so opisale kot napad na infrastrukturo na različnih območjih Irana. Po poročanju poluradne tiskovne agencije Fars je bilo v zgodnjih jutranjih urah v četrtek ob napadu na Isfahan uničenih več stanovanjskih enot, številni domovi pa so bili hudo poškodovani; za zdaj niso poročali o smrtnih žrtvah.

ZAE so sporočili, da njihova zračna obramba odgovarja na iranske raketne in brezpilotne grožnje, Bahrajn pa je sporočil, da je iranski napad povzročil požar v objektu v Muharaku. Zgodaj v četrtek so iranske oborožene sile sporočile, da so izvedle raketne napade na ameriške sile in separatistične skupine, ki jih podpira ameriško-izraelsko zavezništvo v severnoiraškem mestu Erbil, in napade opisale kot del svojih najnovejših operacij.

Iran želi tudi formalizirati tranzitno pristojbino za Hormuško ožino; poslanci po poročanju agencije Fars pripravljajo osnutek zakona o uvedbi pristojbine v zameno za zagotavljanje varnosti ladjam, ki plujejo skozi to ključno pomorsko pot.

Po besedah ljudi, seznanjenih z zadevo, je Teheran že začel omejenemu številu komercialnih plovil zaračunavati tranzit, pri čemer se na ad hoc osnovi zahtevajo plačila do dva milijona dolarjev na plovbo. Od začetka vojne pred skoraj štirimi tedni je Iran dejansko zaprl prehod za približno petino svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, kar je sprožilo svetovni šok v oskrbi.

Po besedah ljudi, seznanjenih z zadevo, so ZDA pripravile mirovni predlog v 15 točkah, ki ga je Pakistan posredoval Islamski republiki, kar poudarja nujnost v Trumpovi administraciji, da konča konflikt, ki ga je skupaj z Izraelom začela pred skoraj mesecem dni. Leavittova je v sredo dejala, da so v poročanem ameriškem predlogu "elementi resnice", vendar je svarila pred ugibanji o načrtih, posredovanih anonimno.

Podpredsednik JD Vance bi lahko ta konec tedna odpotoval v Pakistan na pogovore o Iranu, je poročal CNN. Na vprašanje o poročilu je Leavittova dejala: "To je dinamična situacija in ugibanj o srečanjih ne gre šteti za dokončna, dokler jih Bela hiša uradno ne napove."

Konflikt je povzročil skokovit porast cen goriva in gnojil, saj se komercialni tankerji izogibajo plovbi skozi Hormuško ožino, iranski napadi pa so poškodovali energetsko infrastrukturo. Sprožil je tudi strahove pred inflacijo in svetovnim pomanjkanjem hrane.

Bloomberg

 

Nafta brent je na poti do največje mesečne rasti od leta 1990, saj ZDA in Iran podajajo nasprotujoče si izjave o prizadevanjih za končanje vojne. Svetovna referenčna surova nafta se je po več kot 2-odstotnem padcu v sredo znova približalo 104 dolarjem za sod, medtem ko je bila nafta West Texas Intermediate blizu 92 dolarjev.

Tveganja za nadaljnjo eskalacijo so še vedno velika. Bela hiša je zatrdila, da Trump pušča odprte vse možnosti za razširjeno vojaško ukrepanje. Washington je v regijo napotil dodatne enote, pri čemer naj bi nekatere prispele še pred koncem tedna.

"Če Iran ne bo sprejel realnosti sedanjega trenutka," je dodala Leavittova, "bo Trump poskrbel, da bo udarjen močneje kot kadar koli prej. Predsednik Trump ne blefira in pripravljen je sprostiti pekel."

Leavittova je v sredo tudi napovedala, da bo vrh med Trumpom in kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ki je bil predviden za pozneje ta mesec, namesto tega potekal maja. Trump je srečanje preložil, da bi ohranil osredotočenost na vojno, ki je dodatno obremenila odnose med ZDA in Kitajsko. Iran je pomemben trgovinski partner Kitajske, največje svetovne uvoznice surove nafte.

Ko so jo vprašali, ali novi datumi pomenijo, da bo Trump do takrat skušal vojno umiriti, je Leavittova dejala, da je administracija "vedno ocenjevala približno štiri do šest tednov" trajanja konflikta. Izognila pa se je vprašanju, ali je končanje vojne predpogoj za ponovno načrtovanje srečanja Trump-Xi.

Trump je javno nakazal, da bi moral vsak mirovni sporazum vključevati prepoved, da Iran kadar koli pridobi jedrsko orožje ali bogati radioaktivni material za civilne namene.

Po besedah virov ameriški načrt določa, da Islamska republika razgradi svoje glavne jedrske objekte in uporablja zmanjšan raketni arzenal izključno za samoobrambo. Iran bi v zameno ohranil nekatere ugodnosti, med drugim odpravo sankcij.

Ameriški voditelj je dejal, da upa, da bo dogovor dosežen do konca tedna. To bi lahko bilo težko glede na velike razlike, ki med stranema ostajajo, tudi če se pogovori uradno začnejo.

Prav tako ni jasno, s kom se ZDA sploh pogajajo, saj je bilo ubitih več visokih iranskih vladnih in vojaških uradnikov, med njimi tudi vrhovni voditelj Ali Hamenej že prvi dan konflikta. Axios je v ponedeljek kot verjetnega glavnega pogajalca identificiral Mohamada-Bagerja Galibafa, predsednika iranskega parlamenta, čeprav je ta zanikal, da bi pogajanja sploh potekala.

"Pozorno spremljamo vse premike ZDA v regiji, zlasti razporejanje vojakov," je Galibaf v sredo zapisal na družbenih omrežjih. "Ne preizkušajte naše odločenosti braniti svojo zemljo."

Prav tako je malo jasnosti glede tega, ali bi Iran nemudoma dovolil varno plovbo vsem komercialnim ladjam skozi Hormuško ožino brez plačila, pa tudi glede tega, kako bi se na morebiten dogovor odzval Izrael. Izraelski uradniki so dejali, da bodo za zdaj nadaljevali napade na Iran.

Zalivske države, kot sta Savdska Arabija in Združeni arabski emirati, po besedah več ljudi, seznanjenih s situacijo, razmišljajo o pridružitvi vojni proti Teheranu. To bi storile le, če bi Islamska republika napadla ključno energetsko in vodno infrastrukturo, kar predstavlja visok prag, so dejali ti viri.

Turčija medtem vodi intenzivno diplomacijo, da bi preprečila vpletanje zalivskih arabskih držav, pravijo ljudje, seznanjeni z zadevo.

Po podatkih vlad in nevladnih agencij je bilo v konfliktu ubitih več kot 4.500 ljudi. Približno tri četrtine smrtnih žrtev je bilo v Iranu, medtem ko je v Libanonu umrlo več kot tisoč ljudi, saj Izrael vodi vzporedno vojno proti Hezbolahu, ki ga podpira Iran. Več deset ljudi je bilo ubitih v Izraelu in arabskih zalivskih državah.

— Ob sodelovanju Hadriane Lowenkron, Johna Bowkerja, Mie Gindis, Josha Wingrova, Meghashyama Malija, Laure Davison in Michelle Jamrisko