Trump pritiska na Savdsko Arabijo, naj prizna Izrael

Predsednik Donald Trump je v ozadju konflikta med ZDA in Izraelom z Iranom Savdsko Arabijo pozval, naj se pridruži Abrahamovim sporazumom. Kraljevino je k tej potezi pozval v nagovoru na investicijskem forumu na Floridi.

"Bližnji vzhod se bo preoblikoval in prihodnost te regije, mislim, da še nikoli ni bila videti svetlejša," je Trump dejal v petek na vrhu Future Investment Initiative Priority v Miamiju. "Sklenili smo Abrahamove sporazume. Upam, da boste končno tudi vi vstopili v Abrahamove sporazume."

Trump je savdskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana prikazal kot nekoga, ki se je v preteklosti nerad pridružil sporazumom, dogovorom iz njegovega prvega mandata, ki so normalizirali diplomatske odnose med Izraelom in nekaterimi državami Bližnjega vzhoda. Toda ameriški predsednik je nakazal, da je po njegovem mnenju uspešni vojaški kampanji proti Iranu "zdaj napočil čas". "Zdaj smo jih izločili in močno so izločeni," je dejal Trump. "Moramo vstopiti v Abrahamove sporazume."

Zagon za normalizacijo odnosov z Izraelom je v zadnjih letih med njegovimi sosedami zastal zaradi obsežnega odziva držav z muslimansko večino proti nadaljnji izraelski vojaški kampanji v Gazi, ki je sledila napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023.

Forum, na katerem je govoril Trump, privablja poslovne voditelje in politične osebnosti, organizira pa ga skupina, povezana s savdskim javnim investicijskim skladom v višini bilijona dolarjev, z namenom spodbujanja investicijskih priložnosti v kraljevini. Toda petkovo srečanje je zasenčila vojna z Iranom, ki je pognala cene energentov navzgor in povečala tveganje, da bodo v konflikt potegnjene tudi druge države.

Trump je dejal, da bo vojna proti Iranu preoblikovala regijo, saj bo odpravila iransko jedrsko grožnjo, koristila ameriškim zaveznikom v regiji in sprožila gospodarski razcvet. "Smo blizu vzpona Bližnjega vzhoda, ki bo končno, enkrat za vselej, svoboden iranskega terorističnega agresivnega delovanja in jedrskega izsiljevanja," je dejal. "Iran je bil 47 let znan kot nasilnež Bližnjega vzhoda, vendar ni več nasilnež. V begu so."

"Nismo rešili le Izraela, rešili smo Bližnji vzhod, in to so dokazale vse tiste rakete, ki so padle na vas. Savdska Arabija je bila velikokrat zadeta," je dodal Trump, pri čemer se je skliceval na povračilne napade Irana z brezpilotniki in raketami na zalivske zaveznike.

Trumpov nagovor prihaja dan po tem, ko je podaljšal rok za pogovore z Iranom in napovedal, da bo zadržal načrte za napad na energetsko infrastrukturo države do 6. aprila. To podaljšanje je bilo drugo, ki ga je Trump ponudil, odkar je 21. marca sprva zagrozil, da bo napadel iranske energetske objekte, če ne bodo hitro znova odprl Hormuške ožine.

Ameriški predsednik je v petek ponovil pozive Iranu, naj znova odpre ožino, in pohvalil pogajanja s Teheranom, čeprav je hkrati nakazal, da se bodo napadi na Islamsko republiko nadaljevali, saj naj bi ostalo še na tisoče tarč.

"Zdaj se pogajamo in bilo bi odlično, če bi lahko nekaj dosegli. Toda odpreti jo morajo," je dejal Trump. Nato je ožino poimenoval "Trumpova ožina". "Oprostite. Zelo mi je žal. Kakšna strašna napaka," je nadaljeval. "Lažni mediji bodo rekli, da je to rekel po nesreči – ne, pri meni ni nesreč. Ne prav veliko."

Vojna proti Iranu je Savdsko Arabijo postavila v občutljiv položaj. Kraljevina je med zalivskimi državami, ki so bile tarča povračilnih napadov Islamske republike. Iranski napadi so zadeli največjo savdsko rafinerijo nafte v Ras Tanuri in večkrat ciljali na naftno polje Šajbah, ki ima zmogljivost proizvodnje milijona sodov surove nafte na dan.

Savdski prestolonaslednik je po poročanju New York Timesa Trumpa spodbujal, naj nadaljuje vojno, saj v njej vidi zgodovinsko priložnost za preoblikovanje regije. Savdska vlada pa je zanikala, da si princ prizadeva za podaljšanje konflikta.

Džasir Al Rumajan, najvišji predstavnik savdskega premoženjskega sklada, je dejal, da sklad ostaja zavezan investiranju po vsem svetu, čeprav narašča zaskrbljenost zaradi vse večjih gospodarskih stroškov vojne.

Trump je v zadnjih dneh pošiljal nasprotujoča si sporočila o stanju pogovorov z Iranom, pri čemer je večkrat trdil, da Teheran "prosi" za dogovor, občasno pa tudi nakazal, da pogovorov ne jemlje resno, ter izražal dvom o verjetnosti pogajalske rešitve.

Predsednikova četrtkova napoved, da bo premor pri napadih na iranske energetske objekte podaljšal za 10 dni, je globalnim energetskim trgom, ki so jih pretresali njegovi nasprotujoči si signali glede možnosti za konec skoraj mesec dni trajajoče vojne, za kratek čas prinesla nekaj miru.

— Ob pomoči Courtney Subramanian