Širjenje konfliktov na Bližnjem vzhodu in negotov konec ameriško-izraelskega bombardiranja Irana ni le pretreslo svetovnih borz in močno zvišalo cene nafte ter evropskega plina, temveč je Evropo prisililo, da preuči, koliko jo bo to stalo na gospodarskem, varnostnem in političnem področju, če bo vojna ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanyahua trajala dlje kot nekaj tednov.
Ko je Trump sprožil vojaško operacijo "Epski bes", da bi prišlo do spremembe režima v Teheranu in zmanjšanja kitajskega vpliva na Bližnjem vzhodu, so se evropske države znašle v neugodni in precej dvoumni situaciji. Želele so obsoditi konflikt in kršenje mednarodnega prava, hkrati pa pokazati Trumpu, da so zavezane političnemu in vojaškemu sodelovanju z ZDA. Medtem ko je bila reakcija Evrope na vojno v Iranu neenotna in zadržana, lahko prekinitev plovbe tankerjev z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom skozi strateško pomembno Hormuško ožino dolgoročno prizadene evropska gospodarstva ter sproži energetsko in gospodarsko krizo, če bo konflikt na Bližnjem vzhodu trajal dlje časa.
Poleg tega so se evropske države soočale z grožnjo iranskih napadov na evropske vojaške baze in misije, pa tudi z možnostjo novega vala beguncev, pa tudi s terorističnimi napadi na ameriške, izraelske in evropske institucije na splošno v osrčju Evrope.
EU na robu
Kot poročajo svetovni mediji, Združeni arabski emirati in Katar zasebno lobirata pri ameriških zaveznikih, da bi prepričala Trumpa, naj poišče rešitev, ki bi skrajšala ameriške vojaške operacije proti Iranu. Hkrati kupci plina iz Zaliva opozarjajo, da Kitajska poskuša Teheran prepričati, naj strateško pomembno Hormuško ožino ohrani odprto, s čimer bi omogočila nemoteno svetovno trgovino z energenti in surovinami.
Medtem ko Evropska unija neuspešno išče skupen odgovor na ameriško-izraelske napade na Iran, so predstavniki Evropske komisije vse strani pozivali k zadržanosti. Nemčija, Francija in Velika Britanija so v skupnem sporočilu obsodile iranske protiudele proti sosednjim državam, medtem ko je Španija kritizirala ameriške napade kot kršitev mednarodnega prava. Poleg tega je španska vlada premierja Pedra Sancheza prepovedala ameriški vojski uporabo svojih baz za bombardiranje Irana.
Bloomberg
Po oceni evropskih komentatorjev je Evropa spet dovolila, da jo postavijo ob rob in ji dodelijo stransko vlogo.
"Kaj počnejo Evropejci? Kot ponavadi se trudijo odločiti, kako najbolje odgovoriti na konflikt. Niso bili vključeni niti v načrtovanje niti v izvedbo, zato je bila njihova vloga omejena na stranske pozive k zadržanosti. To sicer ni vedno veljalo – na začetku 2000‑ih so se ZDA v svojih vojnah v Iraku in Afganistanu zanašale na evropsko solidarnost. Spoštovanje do nekdanjih najbližjih zaveznikov je zdaj pogosto zamenjal prezir," poudarja Thomas Sendlhoger, komentator avstrijskega časnika Salzburger Nachrichten in spomne tudi, da je eden od ameriških senatorjev, tesno povezan s predsednikom Trumpom, izjavil, da so Evropejci postali "bedni" in "mehkužni", ker evropski voditelji niso podprli bombardiranja Irana.
Medtem ko se večina evropskih voditeljev nerodno izogiba vprašanjem kršenja mednarodnega prava pri bombardiranju Irana in umoru vrhovnega voditelja ajatole Alija Khamneija, je nemški kancler Friedrich Merz v svojem nastopu jasno dal vedeti, da po njegovem mnenju v tem primeru mednarodno pravo ni pomembno.
"Klasifikacija napadov na Iran glede na mednarodno pravo ima razmeroma majhen ali skoraj ničelni učinek," je dejal Merz in dodal, da diplomatski okvir "ni uspel rešiti problema iranskih jedrskih ambicij in je zato skoraj neuporaben." Poudaril je tudi: "To ni čas za pridige našim zaveznikom. Delimo njihove cilje, četudi jih sami ne moremo doseči."
V očitni podpori Trumpovim ukrepom je Merz izpostavil, da "z ustrezno mero realizma sodelujemo s partnerji pri vzpostavljanju mirnega reda na Bližnjem vzhodu in v Evropi." Čeprav je opozoril ZDA in Izrael, da vojna operacija "ni brez tveganj", je nemški kancler predvsem pozval Iran, naj takoj zaustavi "neselektivne napade".
Varnostna tveganja za Evropejce
Po drugi strani je včeraj predstavnik iranskega zunanjega ministrstva poudaril, da mora mednarodna skupnost prevzeti odgovornost, preden bo prepozno, pri čemer je posebej izpostavil Evropo.
"Proces, ki se je začel, bo kmalu dosegel tudi Evropo. Ogenj, ki sta ga zanetili ZDA in sionistični režim, bo zajel ves svet," je dejal Esmaeil Baghaei, tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva. Dodal je, da je evropski pristop protisloven in da bo vsako kršenje zakonov, moralnih načel in Povelje Združenih narodov imelo posledice za vsakega posameznika na svetu. "Če bodo evropske države to razumele, se bodo zagotovo premaknile iz svojega stanja ravnodušnosti."
Bloomberg
Ta izjava je še dodatno okrepila evropske skrbi, ne le zaradi iranskih napadov na evropske baze in ladje v regiji, temveč tudi zaradi morebitnih terorističnih napadov na evropskem ozemlju, ki bi jih po mnenju strokovnjakov lahko izvedli tako imenovani "speči agenti" iranske tajne službe znotraj številne iranske diaspore v Evropi. Plimni val z Bližnjega vzhoda je že dosegel obale EU, ko so iranska brezpilotna letala napadla britansko vojaško bazo na Cipru.
Dejansko je Evropa že posredno vpletena v bombardiranje, saj ZDA uporablja več baz na evropskem ozemlju, od največje v Ramsteinu v Nemčiji, baze na portugalskem otoku Terceira, pa do logističnega centra v vojaški bazi v Romuniji. Varnostna tveganja za Evropo pa segajo še dlje, saj je Turčija napovedala priprave na nov množični val nezakonitih migracij, ki bo gotovo želel doseči EU. Poleg tega je smiselno pričakovati tudi druge posledice prejšnjih vojaških posredovanj v Siriji, Iraku in Libiji, od vzpostavitve koridorjev za trgovino z ljudmi proti Evropi, povečanja kriminala, islamskega terorizma in spolnih napadov, do rasti podpore evropskim populističnim in skrajno desnim strankam.
"Kolikor dlje bo trajala vojna eskalacija v Iranu, tem hujše bodo posledice za Evropo – nafta, plin, gnojila, poleg velikih varnostnih groženj za Stari kontinent, o katerih raje ne govorim," poudarja avstrijsko-bolgarska strokovnjakinja za geopolitiko Velina Čakarova. Dodaja, da bo prva žrtev popolna diverzifikacija od ruske nafte in plina, na kateri Bruselj vse bolj vztraja od začetka vojne v Ukrajini.
Približuje se energetska kriza
EU se je že v veliki meri odrekla ruski energiji in prešla na dobavitelje iz ZDA in Bližnjega vzhoda. Najnovejše novice, da je Irak ustavil proizvodnjo na svojem največjem naftnem polju in Katar popolnoma zaustavil proizvodnjo vseh energentov, pa so povzročile nov val nemira na energetskem trgu, zlasti v Evropi, ki se sooča z drugim velikim energetskim šokom v manj kot petih letih. Skok cen nizozemskega zemeljskega plina TTF za približno 50 odstotkov v nekaj dneh povečuje strah, da bi nova energetska kriza EU prisilila, da boleče spozna svojo strukturno nekonkurenčnost, kar bi lahko pospešilo odliv industrijskega kapitala s Stare celine.
Bloomberg
Možna dolgotrajna blokada ladijskega prometa skozi Hormuško ožino, ključna pot med Iranom in zalivskimi državami za prevoz nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, je odlična novica za ameriške in ruske proizvajalce, a izjemno slaba za evropske in azijske kupce.
Zaenkrat pa še ni velike panike, da bi to lahko iztirilo evroobmočje. Holger Schmieding, glavni ekonomist pri Berenbergu, ocenjuje, da bo še naprej svoje napovedi utemeljeval na povprečnih cenah surove nafte Brent med 65 in 70 dolarji na sodček, tudi potem, ko so te v ponedeljek presegle 80 dolarjev.
"Pričakoval bi, da bo Trump vložil velike napore, da prepreči trajno rast cen energije, ki bi mu lahko škodila doma," je dejal Schmieding. "Ameriški volivci so ga že pred napadom na Iran krivili za visoke cene za potrošnike."
Zaprta Hormuška ožina zaradi groženj Iranske revolucionarne garde najbolj prizadene Evropo, ne zaradi surove nafte, temveč zaradi surovin za gnojila. Po tem kanalu potuje približno 40 odstotkov svetovnega izvoza žvepla in 30 odstotkov izvoza uree, kar bi lahko drastično zvišalo cene gnojil prav v času, ko se bliža pomlad in setev.
Zastoji tankerjev z nafto Evrope ne prizadenejo toliko kot Azijo. Le tri odstotke nafte, ki potuje skozi Hormuško ožino, pride v EU, 38 odstotkov v Kitajsko, 15 odstotkov v Indijo, 12 v Južno Korejo, 11 v Japonsko in 14 odstotkov v druge azijske države. Zato je Kitajska zelo zainteresirana, da prehod ostane odprt, saj po njem potuje približno petina svetovnega morskega transporta nafte in plina.
Bloomberg
Za razliko od Kitajske in Južne Azije, ki se lahko začasno bolj zanašajo na premog, medtem ko so dobave utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) omejene, EU ostaja zavezana strogi okoljski politiki in ima zelo malo manevrskega prostora. Poleg tega so evropska skladišča plina nekoliko praznejša, še posebej v Nemčiji.
"Evropa ima možnosti, na primer z lastno proizvodnjo plina, gradnjo novih jedrskih elektrarn, povečanjem kapacitet skladišč, izboljšanjem omrežij in večjim deležem obnovljivih virov energije," pojasnjuje Velina Čakarova. Dodaja pa, da je treba zmanjšati tudi dodatne regulativne ovire.
Dolžina vojne odloča o usodi evroobmočja
Po ocenah analitikov Bloomberg Economics bi se lahko zaradi ameriško-izraelskih napadov na Iran in iranskega maščevanja cena nafte povzpela nad 100 dolarjev. Evropski plin, ki je že dražji, bi se ob morebitnem stopnjevanju konflikta lahko še dodatno podražil. V tem primeru se pričakuje rast indeksa potrošniških cen in upad BDP-ja v glavnih razvitih evropskih državah, kar bo centralne banke postavilo pred nasprotujoče si izzive.
"Če bo konflikt kratek in bodo cene energije začasno višje, bo škoda omejena," pravita ekonomista Bloomberg Economics, Antonio Barroso in Simona Delle Chiahie. "Dolgotrajen spopad, ki bi ohranjal visoke cene nafte in plina, pa bi vlade lahko prisilil k večjemu zapravljanju, da bi zaščitile državljane pred naraščajočimi stroški, kar bi hkrati pritiskalo na aktualne politične voditelje."
Bloomberg
Naslednji štirje tedni bodo ključni za evropsko gospodarstvo. Jasno je, da bi dolgotrajni konflikti lahko upočasnili okrevanje evroobmočja in pognali inflacijo, proti kateri se Evropska centralna banka že dolgo bori. Po ocenah Carstena Brzeskega iz ING je Evropa zaradi odvisnosti od nafte in plina iz regije okoli Irana ena najbolj ranljivih velikih gospodarstev.
Analitiki se z novimi napovedmi ne želijo muditi in večinoma počakajo na razvoj dogodkov.
Kot okvir velja, da vsak trajnejši dvig cene nafte za 10 dolarjev na sodček običajno zviša inflacijo v evroobmočju za približno 0,4 odstotne točke, gospodarska rast pa se lahko zniža za okoli 0,15 odstotne točke.
Vlagatelji ostajajo previdni in računajo na kratek spopad, kar se že odraža v padcu evropskih obveznic. Trgovci so skoraj opustili stavljenje na znižanje obrestnih mer Evropske centralne banke.
"Evropa je regija, kjer so makroekonomske posledice najbolj očitne, trenutek pa je izredno neugoden," so za svoje stranke zapisali strateški analitiki ING.
.webp){kind=icon}
