Francija bo zavezniškim državam ponudila svoj jedrski dežnik

Francija bo okrepila svoj jedrski arzenal in zavezniškim državam ponudila začasno namestitev lovskih letal, sposobnih nošenja jedrskega orožja, kar pomeni obsežno preoblikovanje evropske obrambne strukture.

"Krepitev našega arzenala je nujna," je dejal predsednik Emmanuel Macron v govoru v podmorniški bazi na Île Longue v Bretanji. "Če želiš biti svoboden, moraš vzbujati strah, in če želiš vzbujati strah, moraš biti močan."

Yoan Valat/AFP/Getty Images

 

Gre za zgodovinski preobrat za Francijo, ki je dolgo vztrajala pri ohranjanju popolne neodvisnosti svojega jedrskega arsenala. A predpostavke o stabilnosti Evrope so se v zadnjih letih porušile – Rusija vstopa v peto leto obsežne vojne proti Ukrajini, predsednik Donald Trump pa postavlja pod vprašaj predanost ZDA zvezi Nato in Evropi.

Trump sicer ni nakazal, da bi ZDA umaknile svoje jedrsko orožje, nameščeno v Evropi od petdesetih let prejšnjega stoletja v okviru zveze Nato, vendar so dvomi spodbudili evropske vlade, da iščejo načine za krepitev lastne obrambe.

Macron je te pomisleke naslovil neposredno in poudaril, da je nedavna ameriška strategija nacionalne varnosti razkrila "preusmeritev ameriških prioritet". Dokument je voditelje Evropske unije označil za šibke in zapisal, da se blok sooča s "civilizacijskim izbrisom" zaradi množičnih migracij in gospodarskega nazadovanja.

Takšno stališče bi moralo Evropo spodbuditi, da "prevzame več neposredne odgovornosti za lastno varnost", je dejal Macron.

Francija je edina država EU z jedrskim orožjem

Kot voditelj edine jedrsko oborožene države v EU se je Macron soočal z vprašanji, kako bi Francija lahko pomagala pri tej nalogi in ali je pripravljen razširiti francosko jedrsko zaščito na celino.

Tradicionalno Francija ni nameščala jedrskega orožja v drugih evropskih državah niti ga ni upravljala pod okriljem Nata, s čimer je francoski predsednik ohranil popoln nadzor nad morebitno uporabo.

Macron je dejal, da trenutek zahteva tesnejšo uskladitev francoskega jedrskega odvračanja z evropsko varnostjo. Mednarodni sporazumi o nadzoru nad oboroževanjem so po njegovih besedah v razsulu, konflikti se zaostrujejo, tveganje jedrskega spopada pa narašča.

"Bodimo iskreni," je dejal. "Polje pravil je danes polje ruševin."

S katerimi državami bi sodelovali?

Evropa mora zato okrepiti sodelovanje. Macron je napovedal, da bo Francija o jedrskih vprašanjih sodelovala z več državami, med njimi z Nemčijo, Poljsko, Nizozemsko, Belgijo, Grčijo, Švedsko in Dansko, posebej pa je izpostavil tudi Združeno kraljestvo kot ključnega partnerja.

Združeno kraljestvo ima lastno jedrsko odvračanje, vendar je tehnološko odvisno od ZDA.

"Zdaj moramo doseči novo stopnjo," je dejal Macron. "Menim, da lahko zatrdim, da so naši partnerji pripravljeni."

Evropske zaveznice bi lahko sodelovale na jedrskih vajah s Francijo, prav tako pa bi Pariz lahko začasno napotil lovska letala, sposobna nošenja jedrskega orožja, v te države. Ob tem je Macron poudaril, da bo Francija ohranila končno besedo pri morebitni uporabi jedrskega orožja.

"Najbolj si želim, da bi Evropejci znova prevzeli nadzor nad svojo usodo," je dejal.

Nemčija na francoskih jedrskih vajah

Nemčija in Francija sta ločeno napovedali tesnejše obrambno partnerstvo ter začetek razprav o usklajevanju ustrezne kombinacije konvencionalne protiraketne obrambe in jedrskih zmogljivosti. Nemčija je sporočila, da bo že letos sodelovala na francoskih jedrskih vajah in skupnih obiskih strateških objektov.

AFP

 

Francija ima po podatkih Bulletin of the Atomic Scientists trenutno približno 290 jedrskih konic, kar je podobno ravni iz leta 1984. V začetku devetdesetih let je njen arzenal dosegel vrh s približno 540 konicami. Te so razdeljene med zračno izstreljivo orožje in balistične rakete M51, ki jih proizvaja ArianeGroup in so nameščene na podmornicah.

Macron je napovedal, da Francija ob rasti arzenala ne bo več javno razkrivala števila jedrskih konic.

Osnovni cilj francoskega jedrskega odvračanja je že dolgo odvrniti vsakršnega nasprotnika od napada na "vitalne interese" države, saj bi lahko Francija odgovorila z nesprejemljivo stopnjo uničenja.

Takoj za ZDA in Rusijo

Francoski jedrski arzenal je četrti največji na svetu. Več nameščenega jedrskega orožja imata le ZDA in Rusija.

Po ocenah Arms Control Association ima Francija več kot 30 ton visoko obogatenega urana in približno šest ton orožnega plutonija, kar zadostuje za znatno širitev zalog konic. Leta 2024 je država napovedala, da bo tritij – izotop vodika, potreben za termonuklearne zasnove – proizvajala v civilni jedrski elektrarni.

 

Center Valduc pri Dijonu se uporablja za vzdrževanje, skladiščenje in razgradnjo francoskega jedrskega orožja, v preteklosti pa je sodeloval tudi pri njegovi proizvodnji. Koliko konic bi lahko proizvedli letno, javno ni znano.

Tako kot druge države, ki so opustile eksplozivna jedrska testiranja, Francija uporablja superračunalnike in zmogljive laserje za simulacijo jedrskih detonacij, kar omogoča raziskave novih zasnov konic in izboljšave obstoječih.

"Ta poziv k prevzemu večjega nadzora nad lastno usodo moramo vzeti resno," je sklenil Macron.

S pomočjo Michaela Nienaberja