Poraz Melonijeve: Italijanski primanjkljaj presegel mejo EU

Italijanski proračunski primanjkljaj je lani presegel spodnjo dovoljeno mejo Evropske unije, kar predstavlja največji fiskalni spodrsljaj vlade premierke Giorgie Meloni od njenega prevzema oblasti leta 2022. Primanjkljaj je znašal 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda, kažejo podatki, ki jih je v petek objavil nacionalni statistični urad v Rimu, s čimer so potrdili predhodno oceno.

Čeprav je to izboljšanje glede na 3,4 odstotka v letu 2024, ostaja nad mejo treh odstotkov, ki jo EU uporablja za ohranjanje javnofinančne discipline.

Meloni je upala na nižji primanjkljaj, kar bi Italiji odprlo pot za izhod iz postopka presežnega primanjkljaja (EDP), nadzornega mehanizma EU za države z visokimi primanjkljaji. Končna odločitev Evropske komisije je predvidena junija.

Rezultat predstavlja nov udarec za Melonijevo, saj se njena vlada že sooča s posledicami krize v Iranu in nedavnim porazom na referendumu o sodni reformi. Skupaj s finančnim ministrom Giancarlom Giorgettijem si je prizadevala znižati primanjkljaj, da bi državo približala izstopu iz nadzornega režima EU.

Izstop iz tega sistema bi Italiji olajšal povečanje obrambnih izdatkov, saj se je Meloni zavezala doseči cilj zveze NATO, po katerem bi izdatki za obrambo znašali pet odstotkov BDP, kar ustreza zahtevam ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Države z visokimi primanjkljaji so v okviru EDP pod strožjim nadzorom Bruslja. Če ne izpolnjujejo fiskalnih ciljev, dogovorjenih z Evropsko komisijo, jim grozijo tudi denarne kazni.

Lani je približno tretjina držav EU, ki predstavljajo približno polovico prebivalstva Unije, kršila ta pravila. Med njimi so bile Francija, Belgija, Poljska in Avstrija. Francoski primanjkljaj presega pet odstotkov in po napovedih vlade ne bo padel pod tri odstotke pred letom 2029.

Vojna v Iranu poslabšala obete 

Posledice vojne v Iranu bi lahko dodatno otežile prizadevanja za izboljšanje javnih financ, tudi v Italiji. "Če se bo iranska vojna nadaljevala, bo neizogibno, da EU revidira triodstotno zgornjo mejo primanjkljaja za države članice," je sicer prepričan Giorgetti.

Vlada naj bi že znižala napoved gospodarske rasti za letos na približno 0,5 odstotka, so prejšnji mesec za Bloomberg povedali anonimni viri, seznanjeni z zadevo.

Dolgotrajnejši konflikt bi lahko rast še dodatno oslabil in primanjkljaj tudi letos ohranil nad tremi odstotki, kar bi Italiji otežilo izstop iz postopka EDP, sta v poročilu zapisala analitika družbe Scope Ratings Alessandra Poli in Carlo Capuano.

To bi predstavljalo resen udarec za Melonijevo, ki je doslej prejela pohvale več bonitetnih agencij za napredek Italije na področju javnih financ. Med njimi je bila tudi Moody's Ratings, ki je lani prvič po več kot 23 letih izboljšala bonitetno oceno države.

Agencija je prejšnji teden ocenila, da je nadaljnje izboljševanje javnih financ dosegljivo, če se konflikt kmalu konča, medtem ko bi dolgotrajna vojna pomenila slabši scenarij, saj je italijansko gospodarstvo močno odvisno od uvoza energentov iz držav Perzijskega zaliva.

Italija je trenutno druga največja porabnica plina v EU, takoj za Nemčijo, pri čemer plin predstavlja približno 40 odstotkov njenega miksa energetskih virov.

Zaskrbljenost vlagateljev se je v zadnjih tednih povečala. Razmik med donosnostjo italijanskih in nemških 10-letnih obveznic, ki velja za merilo tveganja v regiji, se je prejšnji teden povzpel nad 100 bazičnih točk, potem ko je januarja znašal le 57 bazičnih točk. V petek je bil pod 90 bazičnimi točkami.

Čeprav je to še vedno precej pod ravnmi nad 200 bazičnimi točkami, ki so jih beležili ob Melonijevem prihodu na oblast, predstavlja opozorilni signal za vlado, saj pomeni višje stroške zadolževanja. 

Podaljšali znižanje davka na gorivo

Kljub temu je vlada Melonijeve podaljšala znižanje davka na gorivo v Italiji do 1. maja in se zavezala k dodatnim ukrepom v višini 500 milijonov evrov za ublažitev vpliva višjih cen energije, ki jih je povzročila iranska vojna.

"Do takrat bodo potrošniki in podjetja na bencinskih črpalkah še naprej prejemali znižanje davka za 0,25 evra na liter," je v petek dejal finančni minister Giorgetti. Novi ukrepi se dopolnjujejo s podobno obsežnim paketom, ki naj bi potekel 7. aprila.

"Govorimo o izrednih razmerah," je Giorgetti povedal novinarjem v Rimu. "Splošne razmere so objektivno zaskrbljujoče za gospodarstvo," je dodal Giorgetti, pri čemer se je skliceval na vojno v Iranu, ki ima posledice za monetarno in fiskalno politiko prizadetih držav.