Švicarska carinska drama: začelo se je z upanjem, končalo z nočno moro

V začetku julija, ko so ZDA praznovale dan neodvisnosti, je imela tudi najvišja politična elita Švice razlog za veselje. Zagotovili so si dogovor, s katerim bi se izognili kazenskim carinam Donalda Trumpa – tako so mislili.

Tri tedne in pol je minilo, preden je švicarska predsednica Karin Keller-Sutter ali kdorkoli drug v vladi ugotovil, da se stvari razvijajo v povsem napačno smer. Ko je Trump razglasil svojo carinsko odločitev, je Švica prejela najvišje dajatve med razvitimi državami.

Šok je prišel le nekaj ur pred švicarskim državnim praznikom 1. avgusta, zaradi česar se je Keller-Sutter odpravila na zadnji poskus reševanja situacije v Washington. Namesto tega jo je Bela hiša preprosto ignorirala.

"4. julija, če se prav spomnim, ni bilo nobenih znakov, da bi lahko prišlo do težav," je v četrtek dejal podpredsednik Guy Parmelin, na dan, ko je Švica doživela povsem drugačno realnost z uvedbo 39-odstotnih carin – več kot dvakrat tolikšnih, ki jih ima Evropska unija.

Katastrofalen razplet je razkril, kako malo vpliva ima Švica v času globalne nestabilnosti, in kako zgrešeno je zanašanje na ustaljene diplomatske prakse pri ravnanju s Trumpom. Švicarska podjetja se zdaj sprašujejo, kako tekmovati na največjem svetovnem trgu, volivci pa razmišljajo o prihodnosti strategije samostojne poti države.

Pripoved o tem, kako je Švica iz položaja, ko je bila "na čelu vrste" za dogovor z ZDA, nato pa zdrsnila v gospodarsko nočno moro, temelji na pogovorih z več ljudmi v Bernu, Zürichu in Washingtonu, ki so zaradi zasebnosti prosili, naj ostanejo neimenovani.

Švicarska vlada ni želela komentirati podrobnosti pogajanj. Bela hiša in ministrstvo za trgovino se na prošnje za komentar nista odzvala, ameriško finančno ministrstvo pa je komentar zavrnilo.

Faza 1: Upanje

24. aprila, tri tedne po tem, ko je Trump napovedal obsežne carine na svetovni ravni, sta se Parmelin in Keller-Sutter v Washingtonu sestala z ameriškim finančnim ministrom Scottom Bessentom. Po srečanju je Keller-Sutter sporočila, da bo Švica deležna "nekaj prednostne obravnave".

Švicarji so bili takrat prepričani, da imajo trdna izhodišča pri predsedniku ZDA, saj je njihovo gospodarstvo majhno in ker so odpravili industrijske carine.

Po mnenju enega od svetovalcev bi lahko Švica Trumpu omogočila hitro zmago. Bessent in drugi visoki predstavniki so razumeli, da Švica ne predstavlja problema.

Švicarski načrt je vključeval popuščanje pri določenih kmetijskih proizvodih in lažje odobritve ameriških medicinskih pripomočkov. Opozarjali so tudi na večmilijardne investicije farmacevtskih velikanov Roche Holding in Novartis.

V zameno so želeli 10-odstotno carino in zagotovilo, da Trump v svojih nacionalnovarnostnih preiskavah ne bo uvedel kazenskih dajatev na zdravila.

Faza 2: Postopek

Maja in junija je ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer opravil več kot 20 krogov pogovorov s Švicarji – večinoma prek videoklicev, včasih celo po WhatsAppu.

Bessent je bil vključen v pogovore, 23. junija pa je Keller-Sutter imela telefonski pogovor z njim in dejala, da so blizu dogovora.

Kmalu zatem je bil pripravljen osnutek, ki je vseboval določbo, da švicarski proizvajalci zdravil ne bodo več kupovali določenih sestavin iz Kitajske.

Nekateri pravijo, da so Bessent, Greer in ameriški minister za trgovino Howard Lutnick Švicarjem nakazali podporo dogovoru pred predsednikom. Drugi trdijo, da so pojasnili, da bodo predsedniku zgolj predstavili dobre in slabe strani, odločitev pa bo sprejel izključno Trump.

V Bernu Keller-Sutter in ministri še vedno niso slišali neposredno od Trumpa, a so se zanesli na besedo njegovih ministrov in 4. julija dali formalno soglasje.

Faza 3: Katastrofa

Konec julija je Greerjev urad sporočil Švicarjem, da bi bilo koristno, če bi Keller-Sutter zaprosila za telefonski pogovor s predsednikom. To je tudi storila.

Pogovor, ki je vse spremenil, se je začel 31. julija ob 14. uri po washingtonskem času. Trump je po uvodnih čestitkah ob švicarskem prazniku obtožil Švico, da krade ZDA, in izpostavil trgovinski primanjkljaj, ki ga je zaokrožil na 40 milijard dolarjev.

Švicarji so bili presenečeni, saj ta tema prej ni bila omenjena. Mislili so, da so jo nevtralizirali z dejstvom, da primanjkljaj pri blagovni menjavi skoraj v celoti izravnajo uvozi storitev. Opozarjali so tudi, da je Švica sedmi največji tuji investitor v ZDA.

Keller-Sutter je vztrajala, da Švica stoji za besedo in predhodno dogovorjenim osnutkom ter da slabega dogovora ne bo.

O poteku klica obstajata dve različni zgodbi – ena jo prikazuje kot neuspešno, ker je preveč pridigala, druga pa kot formalnost, saj naj bi Trump odločitev sprejel že prej.

Trump je kasneje za CNBC dejal: "Ženska je bila prijazna, a ni želela poslušati."

Faza 4: Obup

Na prvi avgustovski dan je Keller-Sutter v govoru na Rütlijevi planini dejala, da se bo država spopadla s krizo: "Švica je vajena neviht."

A kritiki so ji očitali, da ni uporabila taktike drugih držav, ki so Trumpu dale simbolično zmago, ali imela vsaj rezervnega načrta.

V zadnjih dneh pred uvedbo carin se je vlada osredotočila na diplomacijo. Razmišljali so o dodatnih investicijskih obljubah, nakupu ameriškega orožja in utekočinjenega zemeljskega plina.

V torek se je Keller-Sutter odpravila v Washington, a brez povabila v Belo hišo. Vrnila se je praznih rok, potem ko je imela le vljudnostno srečanje z državnim sekretarjem Marcom Rubiom.

Uro pred njenim pristankom v Švici so carine začele veljati. Podjetja so sprožila izredne načrte za selitev proizvodnje ali prekinitev dobav v ZDA.

Čeprav Švica še vedno skuša izpogajati izboljšanje, je vera v svojo izjemnost močno načeta.

"Pogajanja lahko vodijo tudi do takšnega rezultata," je komentirala Keller-Sutter. "S tem je treba živeti in nadaljevati."

 

__

S pomočjo Jordan Fabian in Catherine Lucey - Bloomberg.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar