Rojstvo sveta pod kitajsko, ne zahodno dominacijo

S današnjo vojaško parado v Pekingu bo kitajski predsednik Xi Jinping zaokrožil skrbno oblikovano predstavljanje kitajske vizije novega svetovnega reda, katerega obrisi so postali jasni na nedavnem vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS), na katerem je v najbolj prometnem pristaniškem mestu na svetu sprejel voditelje iz vse Azije in Bližnjega vzhoda.

Xijevo sporočilo z njegove večdnevne vaje mehke politično-gospodarske in trde vojaške moči je jasno: Kitajska je velesila, ki želi na novo postaviti globalna pravila, pri čemer se ne boji izzvati Zahoda in njegovih pravil, ter od Amerike prevzeti dominantno vlogo.

S skrbno uigrano diplomatsko koreografijo, po kateri so bili na vrhu ŠOS-a enakovredno pomembni tako voditelji oddaljenih držav, kot so Maldivi, kakor tudi sosednje Mongolije ali večdesetletnega tekmeca Indije, je Xi dopolnil svoje politično sporočilo, da je Kitajska odgovorna, stabilna sila, pripravljena brez pretresov voditi multipolarni svet, utemeljen na medsebojnem zaupanju in spoštovanju.

Posredno se je Xi poskušal predstaviti kot protiutež Donaldu Trumpu, katerega nepredvidljivi in agresivni politični potezi ter trgovinske grožnje s carinami in sankcijami manjšim in šibkejšim partnerjem so povzročili globalne pretresе in celo igralce, naklonjene Zahodu, kot je Indija, prisilili, da se obrnejo h Kitajski, pri čemer so izpostavljali prav "izgubo zaupanja".

Načela novega sveta

Kitajski predsednik je predstavil Iniciativo za globalno upravljanje, ki jo je utemeljil na petih načelih.
"Prvič, držati bi se morali suverene enakosti. Drugič, držati bi se morali mednarodne vladavine prava. Nato bi morali prakticirati multilateralizem. Potem bi se morali zavzemati za pristop, usmerjen na ljudi. In nazadnje, osredotočiti bi se morali na izvajanje konkretnih korakov," je dejal Xi, kot so poročale svetovne agencije, in dodal, da je kitajski predsednik pozval članice ŠOS-a, naj izkoristijo prednosti svojih velikih trgov in gospodarskih komplementarnosti, naj izboljšajo olajšave za trgovino in naložbe ter naj težijo k obojestranskim koristim in rezultatom z učinkom win-win.

Čeprav je Xi v govoru poudaril tudi potrebo, da članice ŠOS-a "zavržejo mentaliteto hladne vojne in blokovsko konfrontacijo", je bilo z njegovo iniciativo jasno, da želi Zahodu, predvsem Washingtonu, dati vedeti, da se lahko v okviru neke vrste druge hladne vojne – tokrat med ZDA in Kitajsko, podprto z Rusijo – preostali svet organizira tudi brez dominacije zahodnih držav.

Bloomberg

 

Poleg tega dejstvo, da bodo na današnji vojaški paradi med drugim tudi ruski predsednik Vladimir Putin, iranski predsednik Masoud Pezeshkian in severnokorejski voditelj Kim Jong Un, za katerega je to praktično prva multilateralna diplomatska dejavnost, simbolično kaže, da je ta del sveta pripravljen obrambno stopiti skupaj proti dominaciji Nata ter da zahodna pravila, sankcije in narativi o odpadniških državah nimajo velikega učinka zunaj Zahoda.

"To bo prvič, da bodo voditelji Kitajske, Rusije, Severne Koreje in Irana skupaj na enem mestu," je za ameriški CNN dejal Brian Hart, sodelavec Projekta o kitajski moči pri Centru za strateške in mednarodne študije (CSIS). "Te štiri države so imele zelo malo ali skoraj nič štiristranskih stikov, zato je to poseben trenutek."

Zahodni mediji so natančno spremljali, ali bo Kitajska v zadnjih letih izrecno podprla agresijo teh držav, pri čemer so izpostavljali, da je Peking Rusiji dobavil velike količine blaga z dvojno rabo, ne pa smrtonosnega orožja, ki ga Moskva nujno potrebuje za vojno proti Ukrajini.

Vendar pa želi Xi z zborom teh voditeljev signalizirati, da lahko določa pravila o tem, koga naj "mednarodna skupnost šteje za sprejemljivega, ne glede na to, kaj o tem menita demokratični Zahod ali ZDA", meni Steve Tsang, direktor Kitajskega inštituta SOAS na Univerzi v Londonu.

Ne le, da Global Times, glasilo, ki je del Komunistične partije Kitajske, poudarja, da ta Xijeva iniciativa "prihaja v ključnem trenutku, ko globalno upravljanje zahteva napredek sredi izzivov, kot so nezadostna zastopanost držav globalnega juga, erozija avtoritete OZN in potreba po večji učinkovitosti", tudi zahodni komentatorji izpostavljajo, da se Peking profilira kot drugi globalni center moči.

Bloomberg

 

Kot poudarja komentator italijanskega dnevnika Corriere Della Sera Guido Santevecchi, je prisotnost indijskega premierja Narendre Modija, Putina in drugih, kot sta turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan in iranski predsednik Pezeshkian, dala Xiju priložnost, da znova oživi svojo idejo alternative zahodnemu svetovnemu redu.

"Kitajski predsednik je poudaril konvergenco interesov med državami ‘globalnega juga’, trdeč, da je ŠOS pripravljen prevzeti ‘veliko odgovornost’ in prinašati ‘napredek in stabilnost človeški civilizaciji’ z ‘novim tipom mednarodnih odnosov’," navaja Santevecchi.

Za zahodne voditelje, ki obupano poskušajo povečati pritisk na Putina, naj konča vojno v Ukrajini, so bili pretekli dnevi jasen znak, da je Xi edini globalni težkokategornik, ki bi imel pravo priložnost vplivati na Putina, da zaključi vojno, a da te moči ne bo uporabil za igro po pravilih Zahoda.

Putinov uspeh

Kitajska je poleg politične tudi gospodarsko v zadnjih letih pokazala, da je pripravljena "odpadniške" države, ki jih Zahod kaznuje s sankcijami, tudi finančno podpreti, pri čemer se je z Rusijo že zdavnaj začela strateško prilagajati in si pomagati. Xi je odnose med Kitajsko in Rusijo označil kot "vzorec odnosov med velikimi silami, temelječ na trajnem prijateljstvu, vseobsegajoči strateški koordinaciji in obojestransko koristnem sodelovanju", je poročal Global Times.

V teh odnosih si je ruski predsednik zagotovil tudi svojo diplomatsko zmago – ne le, da je z dobavo nafte Indiji uspel delovati kot nekakšno geopolitično lepilo za krhke odnose med Kitajsko in Indijo, temveč je izgubo Evrope kot varnega trga za ruski plin nadomestil s Kitajsko.

Bloomberg

 

Medtem ko sta "stara prijatelja" Putin in Xi včeraj pila čaj, je prvi mož ruskega Gazproma Aleksej Miller ruskim novinarjem v Pekingu sporočil, da je podpisal pravno zavezujoči sporazum o gradnji dolgo pričakovanega plinovoda "Moč Sibirije 2", ki bo ruski plin prek Mongolije dovajal na Kitajsko. Kitajska stran tega sporazuma še ni javno potrdila, zato podrobnosti o količinah in ceni plina za zdaj niso znane.

V treh letih in pol, odkar je Moskva pod ostrimi zahodnimi gospodarskimi sankcijami zaradi vojne v Ukrajini, so se gospodarski odnosi med Rusijo in Kitajsko precej otoplili, pri čemer je dvostranska trgovina leta 2024 dosegla rekordnih 245 milijard dolarjev, kar je 68 odstotkov več kot leta 2021, kažejo podatki kitajske carine.

Toda napredek pri projektu "Moč Sibirije 2" bi postavil nov standard bližine njunih odnosov, saj se je Kitajska doslej obotavljala, da bi bila preveč odvisna od enega samega dobavitelja. Poleg tega bi Rusija s skupno tremi plinovodi do Kitajske lahko na leto izvažala več kot 100 milijard kubičnih metrov plina in tako, kljub nižji ceni, kot jo je dosegala pri prodaji Evropejcem, uspešno skoraj v celoti nadomestila izgubo porabnikov v EU, ki sicer razmišlja o prepovedi dobave ruskega plina po kratkoročnih pogodbah najkasneje do 17. junija 2026 in po obstoječih dolgoročnih pogodbah do konca leta 2027.

Gospodarska korist za Trumpove "žrtve"

Poleg Rusije bodo od obračanja h Kitajski imele gospodarsko korist tudi druge države. Na vrhu v Šanghaju je Xi obljubil stotine milijonov dolarjev nepovratnih sredstev državam članicam ŠOS-a že letos, očitno pa poskuša izkoristiti dejstvo, da so se mnoge od njih, prav tako kot Kitajska, znašle na udaru Trumpovih carin, tudi 50-odstotnih, na izvoz v ZDA.

Peking uspešno obrača Trumpovo nepredvidljivo politiko v svojo korist, poudarja komentator češkega dnevnika Mladá fronta Dnes Ladislav Krzyanek.

"Kitajska postopoma uspeva spreminjati globalno ravnotežje sil ter demonstrirati svoj rastoč mednarodni gospodarski in politični vpliv. Trump s svojimi taktikami ustrahovanja potiska druge države v naročje Kitajske. Najnovejši primer je težkokategornik Indija, katerega predsednik ni bil in zagotovo ni velik občudovalec Kitajske," poudarja Krzyanek ter dodaja, da se analitiki strinjajo, da je "razjezil Modija, ključnega strateškega partnerja, ki ga je Amerika dolgo negovala kot osrednji del svoje strategije zadrževanja Kitajske – to pa je resna Trumpova napaka".

Vendar pa bi bilo napačno Indijo uvrstiti v "kitajski svet", saj je Modijev cilj ohraniti "strateško avtonomijo" Indije in vzeti najboljše iz obeh nasprotujočih si svetov. Kot v uvodniku pojasnjuje uredništvo finskega dnevnika Helsingin Sanomat, je približevanje Indije in Kitajske zaznamovano s pragmatizmom, saj se je otoplitev odnosov začela oktobra 2024, ko sta se Xi in Modi dogovorila o omilitvi vizumskih zahtev in trgovinskih omejitev.

"To ni ljubezenska zgodba. To je pragmatična poroka iz interesa, v kateri obe strani brez sramu varata druga drugo in ni nobenega zagotovila o trajnosti. Kitajska je strateški zaveznik islamske države Pakistan, Pakistan pa je zakleti sovražnik Indije. Ko sta se jedrski sili Indija in Pakistan maja spustili v enotedenski vojaški spopad, je bila Kitajska, vsaj v ozadju, na strani Pakistana," opozarja finski dnevnik.

Trije šanghajski poudarki

Xi pa razmišlja srednje- in dolgoročno ter ne vztraja, da bi ŠOS čim prej prerasla v trden politično-gospodarsko-varnostni blok. Statistika govori v prid Xiju, saj deset držav članic ŠOS skupaj predstavlja 80 odstotkov svetovnega kopnega, 40 odstotkov svetovnega prebivalstva in 22,5 odstotka svetovnega BDP. Skupaj s preostalimi državami skupine BRICS, gospodarskega zavezništva, v katerem je Kitajska prav tako dominantna, to predstavlja več kot polovico globalnega bogastva.

Zato so bile na vrhu v Šanghaju ključne naložbe, pri čemer je bil očitno poudarek na treh sektorjih: obnovljivih virih energije, infrastrukturi in digitalnem gospodarstvu z umetno inteligenco.

Srednja Azija in projekti obnovljive energije ta prostor umeščajo kot središče energetske varnosti in zelene tranzicije, saj ima ta regija kar 14,5-krat večje kapacitete obnovljivih virov kot leta 2001.

Poleg vlaganj v obnovljivo energijo je Peking napovedal tudi obsežne infrastrukturne načrte, v okviru katerih bo v naslednjih treh letih članicam ŠOS-a namenil 280 milijonov dolarjev nepovratnih sredstev in 1,4 milijarde dolarjev posojil, kar bi lahko močno spodbudilo gradbeni sektor v tem delu sveta.

Če k temu dodamo še iniciativo "Digitalna svilena pot", ki omogoča širjenje čezmejne e-trgovine, je jasno, da želi Kitajska prek ŠOS okrepiti dominacijo tudi v digitalnem gospodarstvu in umetni inteligenci, s čimer želi to organizacijo dejansko uporabiti kot orodje za preoblikovanje globalnih ekonomskih in geopolitičnih dinamik.

Prisotnost Indije v tem kitajskem klubu je zelo pomembna, saj gospodarski uspeh Kitajske in Indije predstavlja skoraj polovico indeksa MSCI emerging markets, ki meri rast gospodarstev v razvoju in ki je od začetka leta dosegel precej boljše rezultate kot ameriški indeks S&P ali evropski STOXX.

Zaradi vsega naštetega bo današnja vojaška parada na Trgu večnega miru v Pekingu pomenila veliko več kot le predstavitev najmodernejšega kitajskega hipersoničnega orožja, raket, sposobnih nositi jedrsko orožje, in podvodnih dronov. Že s tem, kdo so povabljeni gostje, in z dejstvom, da parada obeležuje 80. obletnico japonske predaje v drugi svetovni vojni ter vlogo Kitajske v boju proti imperialni sili, ki je izvajala večletno brutalno invazijo na njeno ozemlje, Xi Zahodu in celemu svetu pošilja jasna sporočila.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar