Izraelsko-palestinski konflikt: smo pred vrati rešitve dveh držav?

Te dni je še ena članica skupine gospodarsko najmočnejših držav G7, Kanada, napovedala uradno priznanje palestinske države v septembru. Severnoameriška država bo tako sledila Franciji in Združenemu kraljestvu, ki sta se prav tako zavezala priznanju v septembru.

Kanadski premier Mark Carney je v sredo dejal, da bo odločitev pogojena z reformami v Palestinski narodni upravi – administrativnem organu, ki upravlja Zahodni breg –, vključno z volitvami leta 2026 brez sodelovanja Hamasa in demilitarizacijo bodoče palestinske države. Dodal je, da sta ga k temu spodbudila humanitarna katastrofa v Gazi in strah, da možnost rešitve dveh držav "izginja pred našimi očmi".

Tudi odločitev Združenega kraljestva ni dokončna, saj je britanski premier Keir Starmer v torek izjavil, da bo London septembra "pred Generalno skupščino Združenih narodov priznal palestinsko državo, razen če izraelska vlada ne bo sprejela bistvenih ukrepov za končanje grozljivih razmer v Gazi, dosegla premirja, jasno povedala, da na Zahodnem bregu ne bo prišlo do priključitve, in se zavezala dolgoročnemu mirovnemu procesu, ki bo prinesel rešitev z dveh držav".

Napoved anglofonskih držav sledi francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, ki je pred tednom dni na družbenih omrežjih zapisal, da bo priznanje palestinske države razglasil na septembrskem zasedanju Generalne skupščine ZN. "V skladu s svojo zgodovinsko zavezanostjo pravičnemu in trajnemu miru na Bližnjem vzhodu sem se odločil, da bo Francija priznala državo Palestino," je povedal.

Konec evropskega oklevanja?

"Končalo se je obdobje neodločnosti evropskih držav. To pomeni, da so stroški neodločnosti – človeško trpljenje v Gazi, omajan ugled in voditeljstvo Francije ter tudi Združenega kraljestva – absolutno presegli sprejemljivo mero in so tveganja mnogo bolj sprejemljiva. Med to sodi na primer tveganje, kaj bo prineslo porušeno ravnotežje moči velikih sil glede vprašanja Palestina-Izrael," nedavne odločitve o priznanju palestinske države komentira profesorica mednarodnih odnosov Ana Bojinović Fenko.

Kljub preobratu v zunanjepolitični drži Londona in Pariza pa še vedno kar nekaj evropskih držav ne priznava palestinske države. Mednje sodi tudi največje evropsko gospodarstvo Nemčija, katere zunanji minister je v četrtek izjavil, da se Berlin trenutno ne namerava pridružiti bloku zahodnih držav, a da bo morda prisiljena ponovno premisliti, če se pogajanja o procesu dveh držav ne bodo začela. Palestinske države prav tako ne priznavajo Italija, Avstrija in Švica, v Aziji pa Japonska in Južna Koreja.

"Takšna priznanja pošiljajo diplomatska in politična sporočila, kot so priznanje pravice Palestine do samoodločbe in zavračanje dejanj Izraela, ki preprečujejo pravico do samoodločbe. V praksi priznanje tudi pomeni podlago, da države pregledajo svoje sporazume z Izraelom z namenom, da ti sporazumi ne kršijo obveznosti do palestinske države, kot je ozemeljska celovitost, ekonomski, socialni in drugi odnose," je povedal predstojnik Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Matjaž Nahtigal.

Nahtigal izpostavi, da bi morebitno priznanje Palestine s strani Francije in Velike Britanije pomenilo, da štiri od petih stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov priznavajo Palestino. "Čeprav tri četrtine članic ZN priznavajo Palestino, med temi državami ni ZDA, Kanade, Avstralije in večine držav EU. A, kot rečeno, število držav, ki priznavajo ali nameravajo priznati Palestino, se povečuje," doda.

Palestinci pozdravljajo odločitve, duo Trump-Netanjahu grozi

Palestinski uradniki so pozdravili odločitve zahodnih držav, pri čemer je palestinski predsednik Mahmoud Abas kanadsko namero označil za "zgodovinsko odločitev". Te so medtem naletele na ostre kritike tako Izraelcev kot tudi Washingtona.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je o Macronovi odločitvi dejal, da "nagrajuje teror", ameriški predsednik Donald Trump pa je na družbenih omrežjih zapisal, da bi kanadska napoved lahko bila ovira za doseganje trgovinskega sporazuma med ZDA in Kanado. Trump je bil manj agresiven glede odločitve Združenega kraljestva in je dodal, da ZDA "nimajo stališča o tem".

"Vau! Kanada je pravkar napovedala, da podpira palestinsko državnost. Zaradi tega bomo zelo težko sklenili trgovinski sporazum z njimi. Oh, Kanada!!!" je Trump zapisal na Truth Social, njegovo opozorilo pa prihaja le dan pred začetkom veljavnosti novih carin za države brez trgovinskih sporazumov z ZDA.

Francosko-savdska konferenca ZN predstavila načrt rešitve dveh držav

Savdska Arabija in Francija sta v torek pozvali države članice Združenih narodov, naj podprejo deklaracijo, ki opredeljuje "konkretne, časovno omejene in nepovratne korake" za uresničitev rešitve dveh držav. Deklaracija je rezultat večdnevne konference ZN, ki sta jo ZDA in Izrael bojkotirala, navaja Reuters. Konferenca, ki bi po prvotnih načrtih morala biti junija in je bila zaradi izraelsko-iranske vojne prestavljena, poskuša tlakovati pot do uveljavitve palestinske države.

Prvi korak, opredeljen v deklaraciji, je končanje vojne v Gazi. "Po premirju je treba nemudoma ustanoviti prehodni administrativni odbor, ki bo deloval v Gazi pod okriljem Palestinske uprave," piše v deklaraciji. Palestinska narodna uprava trenutno izvaja omejeno samoupravo na Zahodnem bregu pod izraelsko okupacijo.

Bloomberg

 

 

Savdsko-francoska deklaracija podpira razporeditev začasne mednarodne stabilizacijske misije, ki jo je pooblastil Varnostni svet ZN, in pozdravlja "pripravljenost nekaterih držav članic, da prispevajo vojaške enote", še navaja agencija Reuters.

"Samo politična rešitev dveh držav bo pomagala odgovoriti na legitimne težnje Izraelcev in Palestincev po življenju v miru in varnosti," je francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot dejal na začetku konference v ponedeljek. "Ni druge alternative." Savdski zunanji minister princ Faisal bin Farhan Al Saud pa je povedal, da je bližnjevzhodna monarhija prosila Svetovno banko za odobritev prenosa 300 milijonov dolarjev Gazi in Zahodnemu bregu za reševanje humanitarne krize na palestinskih ozemljih.

"Kako zagotoviti zastopstvo oziroma predstavništvo prebivalcev Gaze po skoraj dve leti trajajočem uničevanju Gaze, je stvar diplomatskih pristopov v dejanskem kontekstu. Omer Bartov z Univerze Brown v svoji analizi o genocidu v Gazi izpostavlja, da je oblika Hamasa, ki je načrtovala in izvedla napade 7. oktobra, uničena, čeprav obstajajo oslabljene skupine, ki nadaljujejo spopade z izraelskimi silami in ohranjajo nadzor nad prebivalstvom na področju, ki niso pod nadzorom izraelske vojske. Razumevanje te organizacije, struj v njej po vseh spopadih, bo eden večjih izzivov za vse akterje, ki si prizadevajo za vzpostavitev premirja in diplomatskih rešitev," pojasnjuje Nahtigal.

Nahtigal pove, da so predlogi dveh držav, vključno s predlogom prehodnega administrativnega odbora, del prizadevanj za diplomatsko rešitev, ki že obstaja. "Asli Bali, profesorica mednarodnega prava z Univerze Yale, razmišlja o vrsti posredniških institucij med Izraelom in Palestino, ki bo obravnavala in reševala skupna vprašanja, kot so varnost, energetika in gibanje ljudi, različnih predlogov o institucijah za soobstoj in delovanje obeh držav pa je veliko. Prisotnost in delovanje mednarodne skupnosti bosta dolgoročno potrebna, primerljivo ustrezni pogoji za razvoj Palestine in vključujočih palestinskih institucij za socioekonomski razvoj, ki niso bili uresničeni po sporazumih v Oslu, pa prav tako nujni," doda.

"Trenutno smo v fazi zaokroževanja prve točke preloma, ko je v narativnem in političnem smislu prišlo do začetka procesa rušenja tako imenovanega zahodnega konsenza glede Izraela – logika, da bo do rešitve dveh držav prišlo tako, da se bodo stranke v sporu dogovorile glede tega," je povedal mednarodni politolog Faris Kočan. "Gre za logiko vsiljene rešitve, četudi zaradi realnosti na terenu nima oprijemljive zaslombe."

Bloomberg Mercury

 

Vendar ankete kažejo, da ideji dveh držav niso naklonjeni niti Palestinci niti Izraelci. Palestinci so v majski anketi izrazili 57-odstotno nasprotovanje rešitvi dveh držav, medtem ko je bilo nasprotovanje Izraelcev v lanski anketi 55-odstotno, tudi če bi bila palestinska država demilitarizirana, javnomnenjske razmere povzema Bloomberg.

Pravni okvir palestinske države

V Združenem kraljestvu prihaja do kritik napovedi priznanja Palestine kot nabiranja političnih točk pri volivcih, saj je približno 40 članov lordskega doma – med njimi ugledni pravniki – opozorilo, da bi bilo priznanje palestinske države v nasprotju z mednarodnim pravom, ker Palestina ne izpolnjuje meril iz Montevidejske konvencije.

Montevidejska konvencija zajema štiri točke, ki jih Palestina v celoti ne dosega: stalno populacijo (na Zahodnem bregu in v Gazi živi 5,4 milijona Palestincev), določeno ozemlje in meje (sodobni spori navajajo glasovanje ZN leta 1947 o delitvi ozemlja na judovsko in arabsko državo, poznejše vojne in širitev izraelskih naselij), sposobnost ohranjanja mednarodnih odnosov in sklepanja sporazumov (tudi države, ki ne priznavajo palestinske države, imajo diplomatske misije v Ramali na Zahodnem bregu) ter delujočo vlado (sekularno-nacionalistična palestinska narodna uprava ima pod izraelskim teritorialnim nadzorom delno avtonomijo nad Zahodnim bregom od leta 1994, medtem ko islamistična skupina Hamas upravlja Gazo).

"Po mnenju številnih mednarodnih pravnikov Palestina dosega navedene kriterije za priznanje, ker ima stalno prebivalstvo in ozemlje, meje pa se, čeprav niso priznane, večinoma upoštevajo na izraelskih zasedenih ozemljih iz leta 1967, kar vključuje Zahodni breg in Gazo ter Vzhodni Jeruzalem," je povedal Nahtigal.

Leta 1947 so namreč Združeni narodi odobrili resolucijo o delitvi Palestine – takrat pod britanskim mandatom – na ločeni judovski in arabski državi, izraelska država pa je bila razglašena naslednje leto. Več desetletij je večina držav članic ZN podpirala ustanovitev neodvisne palestinske države ob Izraelu – trenutno palestinsko državo priznava 147 od 193 držav članic ZN, vključno s Slovenijo.

Bloomberg

 

V skladu z mirovnimi sporazumi z začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja med Izraelom in Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) je bila entiteta, imenovana Palestinska narodna uprava, zadolžena za omejeno palestinsko samoupravo, vendar nikoli ni imela nadzora nad celotnim Zahodnim bregom. Izraelci so leta 2005 umaknili čete iz Gaze, vendar so ohranili nadzor nad zračnim prostorom in pomorskim ozemljem enklave. Palestinska oblast je leta 2007 v celoti izgubila nadzor nad Gazo v korist islamistične skupine Hamas, s čimer sta nastali dve palestinski upravni entiteti.

Priznanje Palestine z izjemo podajanja legitimnosti palestinski državnosti ne pomaga prav veliko. V trenutnih razmerah nosi priznanje Palestine simbolično težo in predstavlja politično-moralno izjavo.

Palestina denimo ni polnopravna članica Združenih narodov, temveč ima status nečlanice opazovalke. To palestinski delegaciji omogoča sodelovanje v postopkih, ne pa tudi pri glasovanjih v glavnih organih ZN. Za članstvo je potrebna odobritev vsaj devetih od 15 držav v Varnostnem svetu OZN, vsaka od stalnih članic – Kitajska, Francija, Rusija, Združeno kraljestvo in ZDA – pa ima pravico veta. To so doslej izkoriščale predvsem ZDA.

"Vloga ZDA je ključna zaradi Varnostnega sveta ZN, ki ga potrebuješ za idealni scenarij stabilizacijske misije, pri čemer obstajata dve alternativni možnosti do septembrskega zasedanja. Prva zajema potencial vzpostavitve stabilizacijske misije prek Generalne skupščine ZN po vzoru Korejske vojne in Sueške krize ter je zgolj predlog, pri čemer je treba dobiti soglasje gostujoče države (v tem primeru palestinskih oblasti, od Izraela tega soglasja ne bodo dobili)," izpostavi politolog Kočan.

"Druga možnost je multilateralizem onkraj ZN, in sicer prek multilateralne stabilizacijske misije EU in Arabske lige. Zgodovinski precedens predstavlja Kosovo pod zvezo Nato, kar je sicer blokirala Rusija," pojasnjuje Kočan in doda, da gre v obeh primerih za politično izjemno tvegano odločitev. "Savdska Arabija bo morala delati znotraj Arabske lige, Francija pa znotraj EU – predvsem z Nemčijo in Italijo. Vstopili smo v fazo začetka rušenja zahodnega konsenza, vprašanje pa je, do katere mere in kako se bo zadeva razpletla do septembra. Rijad ima tudi odprt kanal do Trumpa," dodaja.

V regiji se medtem mudi posebni odposlanec Bele hiše Steve Witkoff, ki se je v sredo v Jeruzalemu sestal z izraelskim premierjem Netanjahujem. Witkoff je prejšnji teden dejal, da bodo ZDA "proučile alternativne možnosti" za končanje vojne, potem ko so svojo ekipo odpoklicale s pogajanj o prekinitvi ognja. Trumpova administracija nima nobene strategije za končanje vojne v Gazi ali reševanje stopnjujoče se humanitarne krize.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar