Mojmir Mrak: Evropa sprejema težke odločitve, ko ji voda teče v grlo

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je s skoraj dva tisoč milijardami evrov vrednim predlogom novega evropskega proračuna, ki bi veljal od 2028 do 2034, začela pogajanja o sicer precej drugačnem načrtovanju skupnih javnih financ, ki predvideva manj za kohezijo in kmetijstvo, več za obrambo in konkurenčnost ter odpira pot k zadolževanju in novim davkom.

Predlog novega večletni finančnega okvirja po besedah ekonomista Mojmirja Mraka korektno sledi dogovoru držav članic, ki je bil sklenjen pred leti, toda končni dogovor bo nedvomno drugačen in bo kompromis sedanjega osnutka in želja držav članic. 

To je jasno tudi iz odzivov voditeljev največjih držav članic. Nemški kancler Friedrich Merz je rekel, da ne privoli v takšno zapravljanje in nekatere dodatne davke. Nizozemski finančni minister Eelco Heinen je v intervjuju za Bloomberg povedal, da je nov predlog proračuna "obsojen na propad".

Države članice bodo tako začele pogajanja, ki bodo nedvomno pokazala, kdo ima večje (finančne) mišice za doseganje svojih ciljev. 

O zadolževanju in financiranju ključnih pomembnih tem na evropski ravni je za portal Bloomberg Adria govoril profesor Katedre za denar in finance ter Katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ter član Strateškega sveta za makroekonomska vprašanja v Kabinetu predsednika vlade. 

Od predstavitve predloga novega evropskega proračuna oziroma finančne sheme za obdobje od 2028 do 2024 slišimo kritike, da je predlog proračuna že v osnovi mrtev. Vsaj tako so ga označili nekateri voditelji. Kakšne so vaše ocene predstavljenega osnutka proračuna? Kje vidite največ težav?

Ta proračun je dejansko kar precej drugačen od prejšnjih. Ko govorimo o proračunu, govorimo o večletnem finančnem okviru, ki dejansko determinira proračun za naslednja leta. V čem je ta predlog precej različen od prejšnjih? Prvo je, da je vendarle znatno večji po obsegu v primerjavi s prejšnjimi proračuni. Drugi so bili nekje na ravni enega odstotka bruto domačega proizvoda Evropske unije. Komisija zdaj predlaga 1,26 odstotka BDP Evropske unije. Je pa treba biti korekten. Ta predlog je precej večji tudi zato, ker je treba s tem proračunom začeti odplačevati dolgove iz naslova instrumenta Next Generation EU, ki je bil najet po izbruhu pandemije. Če odštejemo znesek servisiranja dolga, vidimo, da je obseg proračuna približno na ravni iz prejšnjega obdobja. 

Res je to, kar ste tudi že rekli, da proračun predlaga kar bistveno spremembo v strukturi izdatkov. V tej strukturi izdatkov naj bi se precej zmanjšali izdatki, ki so bili namenjeni za kohezijo in kmetijstvo, povečali pa bi se tisti za konkurenčnost. Kot že rečeno, imamo novo izdatkovno postavko odplačevanja dolgov.

Še nekaj novega je. Komisija zelo ambiciozno predlaga vrsto novih evropskih davkov. Ko je bil sprejet dogovor za obstoječo finančno perspektivo, je bilo tudi rečeno, da bomo z letom 2028 začeli odplačevati dolgove iz naslova Next Generation EU. Predsedniki držav članic so se dogovorili, da bo to financirano iz novih davkov, in komisija zdaj korektno predlaga nove davke.

Ko se začnemo pogovarjati o vsebini teh davkov, bomo videli, da je apetit držav po sprejetju tovrstnih davkov precej majhen, in videli bomo, kam bomo prišli.

Ne pozabite, da je to predlog proračuna komisije, za katerega je potrebno soglasje držav članic, zato mislim, da bo dokončno sprejeti proračun precej drugačen od tega, ki je trenutno na mizi.

Slišati je, da bodo pogajanja trda, sploh glede na odzive nemškega kanclerja ali nizozemskega finančnega ministra. Komisija ima dve leti časa, da se proračun dokončno oblikuje in sprejme. Kako se bodo davki po vašem mnenju spremenili v primerjavi s tem, kar je bilo sprejeto?

Še enkrat, zaenkrat nič ni bilo sprejeto, to je komisija predlagala - in predlagala je točno to, kar so predsedniki držav pred nekaj leti sprejeli. Sprejeli so, da je treba zagotoviti nove davke na evropski ravni, za odplačevanje kreditov, ki so bili najeti. Komisija je zdaj na osnovi preteklega političnega dogovora z državami članicami, prišla do predloga, za katerega ocenjuje, da je korekten.

Ta predlog mora sprejeti 27 držav. Če ne bo sprejet, teh novih davkov ne bo ali pa jih bo bistveno manj, kot so predvideli, in potem bo preprosto treba financirati odplačevanje dolgov iz drugih virov. To so predvsem prispevki držav članic.

Mislim, da bo ena od ključnih težav te diskusije v prihodnje, če ne bo apetita po novih davkih, toliko večji pritisk za znižanje proračuna. In če bo ta pritisk za znižanje proračuna večji, se takoj postavlja vprašanje, kje se bo rezalo.

Ne bo mogoče rezati malenkosti, do rezov bo prišlo pri velikih postavkah, ti pa sta dve. Prvi so nacionalni programi, gre za 865 milijard evrov. Druga velika postavka je sklad za konkurenčnost. Moje predvidevanje je, da bo predvsem sklad za konkurenčnost precej nižji, v kolikor pride do pomembnejših rezov.

Koliko pa mislite, da bi lahko na koncu bil težak sklad?

Ne vem. Mislim, da bo proračun verjetno nekje med sedanjim proračunom in predlogom komisije. Običajno je to kompromis. Tu gre za celo vrsto možnosti. Prva resna možnost, ki jo takoj lahko dam na mizo, je, da se odplačevanje dolgov zamakne na naslednjo finančno perspektivo. Tako se takoj privarčuje nekaj za tekoče izdatke.

To javnofinančno ni ravno pametno, ampak vemo, kako Evropska unija deluje. Evropska unija sprejema težke odločitve takrat, ko voda teče v grlo. Trenutno pa voda ne teče v grlo. Videli bomo, kakšen bo potek pogajanj, zato sem tudi rekel, da bo lahko zaključek precej drugačen od tega, kar je danes na mizi.

STA

 

Ko ste omenili vračanje dolga ... Komisija dodatno odpira možnost zadolževanja. Glede tega so se pojavile kritike kanclerja Merza, naj Evropa deluje s tem, kar že kar ima. Kaj vi menite o tem?

Delali smo analize, preden je komisija podala predlog proračuna. Res je, da je svet danes drugačen. Evropa je danes v situaciji, v kakršni še ni bila, torej so izzivi dejansko precej drugačni, in če bi hotela Evropa reševati vse te nove in obstoječe izzive, analitiki pridemo do nekega obsega, da bi moral biti proračun približno 1,7 odstotka bruto domačega proizvoda. To je lahko v obliki proračuna ali v obliki proračuna in nekega dodatnega finančnega inštrumenta.

Komisija je prikazala proračun 1,26 odstotka BDP in odprla možnost za zadolževanje, tako da ta predlog omogoča zadolževanje. Če v Evropski uniji ne bo apetita po tovrstnem proračunu, bo ključno vprašanje, kaj od tega, o čemer se vsi strinjamo, da so prioritete, ne bo financirano tako, kot bi bilo potrebno po tem predlogu.

Nekateri bi rezali kohezijske izdatke. Predlog, ki je na mizi, že zdaj precej reže v tradicionalne izdatke. Če pogledamo strukturo sedanjega večletnega finančnega okvirja od 2021 do 2027, predstavljata kmetijstvo in kohezija približno dve tretjini tega proračuna. V proračunu, ki je zdaj na mizi, predstavljata okrog 730 milijard od skupno 1.980 milijard. Torej, bistveno manj, kar je logično, če imamo nove prioritete, kot je obramba, konkurenčnost, Draghijevo poročilo. Mislim, da je komisija pripravila predlog, ki je korekten v smeri prioritet, o katerih so se do zdaj pogovarjali politiki. 

Vendarle ta poteza o zmanjšanju financ za kmetijske politike predvideva okoli 86 milijard evrov manj kot v trenutnem obdobju za skupno kmetijsko politiko. Menite, da lahko pride tudi do večjih tenzij zaradi tega, če bi bilo to sprejeto?

Mislim, da to ne bo sprejeto. Zato sem tudi rekel, da če bodo rezi in bo skupni obseg manjši od predloga, po mojem glavni del rezov ne bo na področju kohezije in kmetijstva. Če ni dovolj denarja za vse, je samo vprašanje, koliko se zmanjšuje za posamezne segmente. Pri kmetijstvu je več težav. Tradicionalna delitev kmetijskega denarja na direktne stroške, na subvencije in razvoj podeželja se nekako zamegljuje. Razvoj podeželja dejansko postaja nekakšen del kohezijske politike, in če hočete kmetijstvo kot kmetijstvo, se čuti, da se na tem področju nekaj izgublja.

Morate vedeti, da je bil tudi ta predlog proračuna v okviru komisije narejen s precej zvijanja rok komisarjev. Če se spomnimo, je bilo to izvedeno v zelo ozkem krogu, vemo, da se je s tem odlagalo, skratka, veliko je nasprotnikov.

Ko smo pri obrambi, ki je zelo pomembna za prihodnje načrtovanje proračuna. Iz obrambnih krogov je slišati, da je lahko obrambna industrija tudi priložnost za reindustrializacijo Evrope. Kaj vi menite o tem?

Del odgovora je, da je to res. Upam, da se ta krepitev obrambnih sposobnosti in tudi krepitev vojske uporabljata predvsem v kontekstu obrambe Evropske unije od zunaj. Jasno to ustvarja potencialno možnost tudi za kaj drugega, kar iz zgodovine vemo, da ni bilo najbolje. Oboroževanje zagotovo ima, če tako rečem, pozitivne in negativne lastnosti.

Evropska unija bo morala več narediti na področju varnosti – tako zaradi Ukrajine kot zaradi sprememb v odnosih z ZDA. To pomeni več sredstev in kapacitet – tudi kadrovskih.

Na kakšen način financirati obrambo? Je zadolževanje edina možnost?

Kolegi iz Kiela so naredili poglobljeno analizo, kako so se financirali povečani vojaški izdatki v zgodovini. Viri so trije: povečevanje zadolževanja, povečevanje davkov in zmanjševanje drugih izdatkov. V primeru EU je verjetna prva možnost. 

Izkušnje jasno kažejo, da se zlasti v situacijah, ko vojna nevarnost ni čisto na vratih, torej gre bolj za preventivo, tovrstni izdatki običajno financirajo z dodatnim zadolževanjem. Zato ne bi bil presenečen, če bi tudi v kontekstu Evropske unije v nekem doglednem času šli v tej smeri. 

Še nekaj pomembnega velja izpostaviti. Menim, da je povečanje varnosti tesno povezano s konkurenčnostjo. Ti dve prioriteti Evropske unije sta po mojem mnenju izrazito tesno povezani. Če EU postaja bolj konkurenčna, tudi generira več javnofinančnih prihodkov. V tem primeru bo tudi lažje financirala povečane izdatke za obrambo in ob tem ne bo treba rezati izdatkov.

Če bomo na področju konkurenčnosti stagnirali ali pa še bolj zaostajali za našimi glavnimi konkurenti, potem verjetno na daljši rok povečanje izdatkov za obrambo ne bo imelo vpliva na način življenja, ki smo ga bili vajeni v preteklosti.

Kako naj Slovenija načrtuje proračun? Slišati je, da imamo dobre bonitetne ocene, da se lahko zadolžujemo, kako pametno načrtovati javnofinančne izdatke v luči vsega povedanega?

Slovenske javne finance so v solidni kondiciji, to je treba reči. So pa v solidni kondiciji zato, ker je evropska monetarna unija – evro – v dobri kondiciji. Danes se Grčija zadolžuje z zelo podobnimi stroški kot Nemčija, kar pomeni, da je situacija spet normalna ali pa je taka, kot je bila leta 2006, ko so tujci menili, da je monetarna unija resna. To prepričanje se je povrnilo.

Če pride do večjih težav v evrskem območju, bodo to najprej čutili tisti, ki so bolj ranljivi, ki imajo slabše javne finance, in pa manjši. Žal izkušnje zelo jasno kažejo, da če si majhen, moraš biti fiskalno bolj previden, kot če si velik. To ni pravično, ampak določene stvari v življenju niso pravične. Male države, če želijo biti obravnavane enako s strani mednarodnih finančnih trgov, morajo biti fiskalno boljše.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar