Prihaja dva tisoč stanovanj: Cena bo 'definitivno' padla

V desetih letih se je število prebivalcev v Ljubljani povečalo za 15 tisoč, hkrati pa smo priča razcvetu namestitev za kratkoročno oddajanje. Temu se je pridružila še rast cen stanovanj, ta pa postajajo v prestolnici vse manj dostopna. 

"Edini način do nižjih cen stanovanja - govorim tržnih stanovanj - je, da se jih čim več zgradi. Večja ponudba v Ljubljani bo pomenila tudi nižjo ceno," je prepričan župan Mestne občine Ljubljana (MOL) Zoran Janković. Dodaja, da je v procesu pridobivanja dovoljenj in gradnje letos in drugo leto dva tisoč stanovanj za trg, zaradi česar napoveduje: "Cena bo definitivno padla."

Nepremičninski trg v Sloveniji pa bo kmalu doživel še en pretres, ki bi lahko vplival na ponudbo stanovanj na trgu.

Prihajajo omejitve za Airbnb oddajanje

Vlada je včeraj potrdila Zakon o gostinstvu, ki prinaša spremembe tudi na področju kratkoročnega oddajanja, denimo prek platform Airbnb in Booking. Pripravilo ga je ministrstvo za gospodarstvo pod taktirko ministra Matjaža Hana. Kot smo pisali včeraj, bo splošna omejitev po zakonu največ 60 dni oddajanja v večstanovanjskih stavbah, v eno- in  dvostanovanjskih na največ 150 dni (lokalna skupnost bo število dni lahko nekoliko omilila ali pa zaostrila), ob predpostavki, da pridobite potrebna soglasja. Zakon gre zdaj v državni zbor, kjer ga morajo poslanci potrditi.

Janković je pojasnil, kako bodo omejitve videti v Ljubljani: "Ko je vlada - Ministrstvo za gospodarstvo in turizem -napovedala omejitev Airbnb na dva meseca, smo povedali, da bomo s tem soglašali, to spoštovali, in da bomo za ta dva meseca določili julij in avgust."

Razloga za izbor teh dveh mesecev sta dva: takrat ni študentov oziroma jih je manj, poleg tega pa je v teh mesecih največ turistov: "Preostali čas v Ljubljani to ne bo dovoljeno." Ob tem pa opozarja, da MOL nima ne služb ne možnosti, da bi izvajali nadzore, in da mora država to urediti z zakonom.

Razloge za spremembe na področju kratkoročnega oddajanja, ki v Sloveniji raste eksponentno, razkriva že zapisano v predlogu zakona o gostinstvu: "Nesorazmerna rast ponudbe kratkotrajnega najema v stanovanjih in počitniških hišah v zadnjih nekaj letih zlasti v turistično razvitih mestih in destinacijah po svetu, tudi v EU in Sloveniji, poleg koristi za razvoj turizma ustvarja negativne učinke v lokalnih skupnostih - čezmerni turistični tokovi povzročajo preobremenjenost komunalne in druge infrastrukture (ceste, parkirišča ipd.) in pomanjkanje (cenovno) dostopnih stanovanj za dolgoročno nastanitev – bivanje."

Opravljena je bila tudi analiza, ki je pokazala, da na platformah Airbnb in Vrbo v letu 2023 (marec 2023–marec 2024) "število nepremičnin in sob, ki se oddajajo v kratkoročni najem turistom na platformah Airbnb in Vrbo iz Slovenije, eksponentno raste, saj je bilo v letu 2023 oglaševanih 12.912 nepremičnin, 20.583 sob in 55.882 ležišč. Torej je bilo v letu 2023 skoraj petkrat več ležišč, ki se oglašujejo na platformah Airbnb in Vrbo, kot jih je bilo v letu 2015."

Ustavili bi sprejem zakona

Z namero vlade se ne strinjajo vsi. Združenje sobodajalcev je v sredo denimo sporočilo: "Včeraj smo na sestanku na Ministrstvu za gospodarstvo turizem in šport predali vseh, več kot 3.000 podpisov peticije in pozivamo, da se predlog zakona vrne v obravnavo, saj menimo, da ministrstvo za gospodarstvo turizem in šport želi z novim zakonom sesuti temelje sobodajalstva kot enega nosilnih stebrov slovenskega turizma." Še pred tem so dejali, da so pripravljeni zakon o gostinstvu izpodbijati na ustavnem sodišču: "Ni konca do konca! Gremo naprej! 'Fajtamo.' Hvala vsem za podporo. Za podpise! Za članstvo!"

Kot rečeno, je ministrstvo zakon že posredovalo na vlado, ta pa v državni zbor. Še pred potrditvijo so seveda še vedno mogoče spremembe, vprašanje pa je, koliko lahko strani, ki sta na različnih bregovih, stališča sploh še zbližata.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar