ZDA napadle iranska jedrska središča Fordow, Natanz in Isfahan

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da so ameriški bombniki napadli tri glavna iranska jedrska prizorišča in zagrozil z novimi napadi, če Teheran ne bo kapituliral, s čimer so se ZDA neposredno vpletele v konflikt države kljub svojim dolgoletnim obljubam, da se bodo izognili novim vojnam.

V nagovoru narodu po televiziji je Trump povedal, da so iranske "ključne naprave za bogatenje urana popolnoma uničene". Zagrozil je z "veliko hujšimi" napadi, če Iran ne sklene miru, in tako namignil na še globlje vpletanje ZDA.

Trump je že prej na družbenem omrežju zapisal, da je bil na Fordow, nahajališče za bogatenje urana, zakopano globoko pod goro in ranljivo le za bombne prebojnice, ki jih ima ZDA, odvržen "tovor BOMB". Zadeta sta bila tudi Natanz in Isfahan, še dve lokaciji.

Foto: Tarče, na katere so ciljali ameriški bombniki

Bloomberg

 

"Naš cilj je bil uničiti iranske zmogljivosti za bogatenje urana in ustaviti jedrsko grožnjo, ki jo predstavlja največji državni sponzor terorizma na svetu," je dejal Trump. "Iran, nasilnež Bližnjega vzhoda, mora zdaj skleniti mir. Če tega ne stori, bodo prihodnji napadi veliko hujši – in precej lažji."

Bloomberg

 

Ta poteza predstavlja izjemno stopnjevanje predsednika v tednu, odkar je Izrael začel zračne napade po Iranu, in pomeni najresnejšo zunanjepolitično odločitev njegovih dveh mandatov doslej.

Nasprotuje nasvetom zaveznikov ZDA v Evropi ter Mednarodne agencije za jedrsko energijo Združenih narodov, ki je večkrat opozorila, da jedrskih objektov nikoli ne smemo napasti zaradi morebitne grožnje jedrski varnosti in nevarnosti uhajanja sevanja.

Iran je dejal, da ne želi jedrske bombe, Trumpove obveščevalne službe pa so nedavno ocenile, da se še ni odločil za razvoj takšnega orožja. Trump je te ugotovitve zavrnil in ni izključil pridružitve izraelskim napadom, v katerih je bilo ubitih tudi več vidnih iranskih vojaških poveljnikov in jedrskih znanstvenikov.

ZDA lahko s temi napadi takoj izpostavijo svoje interese na Bližnjem vzhodu, saj je Iran opozoril, da bo odgovoril, če bo Trump odredil napad.

Iranski povračilni ukrepi bi lahko prišli tudi v obliki kibernetskih napadov na ameriške ali izraelske interese s strani hekerjev, povezanih z režimom v Teheranu. 

Državni urad za odnose z javnostmi je pred tem v soboto sporočil, da ZDA začenjajo evakuacijo svojih državljanov iz Izraela. Agencija je organizirala dva poleta iz Tel Aviva v Atene s približno 70 ameriškimi državljani, družinskimi člani in stalnimi prebivalci.

"Upam, da bo iranski odziv preudaren, vendar odziv bo – to je vojno dejanje Združenih držav proti tuji državi, ki nas v zadnjem času ni napadla," je dejala Barbara Slavin, višja sodelavka pri Stimsonovem centru. 

 

Iranska uradna tiskovna agencija IRNA poroča, da so oblasti v Isfahanu potrdile več hkratnih eksplozij v Natanzu in Isfahanu zgodaj v nedeljo ter jih označile za "agresijo".

Izrael je bil o napadih predhodno obveščen, je dejala oseba, seznanjena z zadevo, ki ni želela biti imenovana. Trump je po napadih govoril z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, je sporočil visoki uradnik Bele hiše.

Strah pred neizbežnim napadom je popustil potem, ko je Trumpova ekipa v četrtek rekla, da bo odločitev sprejel v dveh tednih. V petek so se zunanja ministra Francije, Nemčije in Združenega kraljestva v Ženevi sestali z iranskimi uradniki, da bi preprečili ameriški napad.

Nadaljevanje spopadov je vzbudilo strah pred regionalnim konfliktom z velikim številom civilnih žrtev ter motnjami v pretoku energije in druge trgovine skozi regijo. Približno petina svetovne dnevne dobave nafte gre skozi Hormuško ožino med Iranom in njegovimi arabskimi sosedami, kot je Savdska Arabija.

Trump je dneve prejemal nasprotujoče si nasvete svojih podpornikov, potem ko je v kampanji obljubljal, da bo ZDA izvlekel iz tujih vojn ter kot dokaz navajal ameriško vpletenost v Afganistanu in Iraku. Zavezniki gibanja MAGA, med njimi dolgoletni podpornik Steve Bannon, so svarili pred kakršnim koli posredovanjem ZDA in vztrajali, da je to bitka, ki jo mora končati Izrael.

Drugi republikanci so Trumpa pozivali, naj se pridruži boju proti Iranu, saj naj bi bil Teheran ranljivejši po večdnevnih izraelskih zračnih napadih, in da je priložnost uresničiti dolgoletno predsednikovo vztrajanje, da režimu ne sme biti dovoljeno imeti jedrskega orožja.

Trump in njegovi svetovalci so v zadnjih dneh namigovali, da bi bil vsak napad omejen. Trump je seznanil vodjo senatne večine Johna Thuna in predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona, so povedali viri.

"To ni začetek neskončne vojne," je senator Jim Risch, republikanec iz Idaha in predsednik odbora za zunanje zadeve, zapisal na omrežju X. "Na iranskih tleh ne bo ameriških škornjev. To je bil natančen, omejen napad, ki je bil potreben in je bil po vseh ocenah zelo uspešen."

Pred vrti energetska kriza? 

Energetski strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost, da bi lahko pretok surove nafte v regiji bil ogrožen, če bi Iran in njegovi zavezniki odgovorili na ameriški napad. Strahovi so usmerjeni v Hormuško ožino, ozko morsko pot ob vhodu v Perzijski zaliv, ki je ključno tranzitno mesto za 26 odstotkov svetovne trgovine z nafto. Hutiji so že prej ovirali pomorski promet v Rdečem morju z napadi na ladje v ožini Bab el Mandeb, kar je prisililo ladjarje, da so pluli okoli Afrike.

Zaveznik ZDA, Izrael, je 13. junija sprožil presenetljiv napad na Iran, pri čemer je dejal, da je bilo treba nevtralizirati neposredno grožnjo, da bi Teheran pridobil jedrsko orožje. Iranska vojaška infrastruktura je bila močno poškodovana, ubitih pa je bilo več visokih generalov in jedrskih znanstvenikov. A Izrael ni imel težkih bomb in bombnikov B-2 stealth, ki naj bi bili potrebni za uničenje globoko podzemnih jedrskih objektov.

Teheran je na izraelske napade odgovoril z izstrelitvijo valov balističnih raket in dronov, pri čemer je prebil zračno obrambo, zadel več mest in povzročil neprimerljivo škodo. A število izstreljenih projektilov se je po nekaj dneh močno zmanjšalo, kar je sprožilo vprašanja o zalogi raket in sposobnosti Irana za njihovo nadaljnje izstreljevanje.

"Iran se bo znašel pred pravo dilemo, ker je že močno oslabljen," je dejal Dennis Ross, nekdanji posebni odposlanec predsednika Billa Clintona za Bližnji vzhod, zdaj pa sodelavec na Washingtonskem inštitutu za bližnjevzhodno politiko. "Poskušali bodo narediti nekaj, da pokažejo, da niso preprosto kapitulirali ali se predali, a tudi sami imajo interes omejiti to."

— S pomočjo Natalije Drozdiak, Erica Martina, Courtney McBride, Erika Wassona in Stevena T. Dennisa

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar