Pod še nekoliko zasneženimi vrhovi kanadskega Skalnega gorovja se zaključuje vrh gospodarsko najmočnejših držav skupine G7. Države so razpravljale o razmerah na Bližnjem vzhodu, trgovinski politiki in Kitajski.
Najodmevnejša novica, povezana s vrhom, je predčasen odhod ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je po poročanju tujih agencij vrh zapustil zaradi naraščajočih napetosti na Bližnjem vzhodu. Vojna med Iranom in Izraelom, ki jo je slednji z napadi na iransko jedrsko in vojaško infrastrukturo pričel v petek, namreč vstopa v novo fazo.
Njegova odločitev, da predčasno zapusti srečanje voditeljev držav G7 je podžgala špekulacije, da se ZDA morda pripravljajo na pridružitev Izraelu v njegovih napadih, o čemer je Trump Islamski republiki v preteklosti že grozil. Trump je namreč včeraj pozval k takojšnji evakuaciji Teherana, zaradi česar so upadle terminske pogodbe na evropske in ameriške delnice. Dodal je, da njegov predčasen odhod iz vrha nima nič opraviti s premirjem v konfliktu.
Preberi še
Kako izraelsko-iranska vojna vpliva na globalno gospodarstvo?
Iran ima v svojem arzenalu "nejedrsko jedrsko opcijo" - zaprtje Hormuške ožine.
pred 12 urami
Zakaj je Izrael napadel Iran in kaj lahko pričakujemo
Krajši povzetek zgodovine konflikta in kaj lahko pričakujemo v prihodnjih dneh ter mesecih.
pred 12 urami
Geneza bližnjevzhodne vojne: Kako je izraelski lev zlomil iransko os odpora?
Izraelsko-iranska vojna sklepna faza bližnjevzhodnih napetosti, ki se stopnjujejo vse od oktobra 2023.
16.06.2025
Trump bi se moral danes srečati z mehiško predsednico Claudio Sheinbaum in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. V Washingtonu so medtem sklicali zasedanje sveta za nacionalno varnost, navaja televizija ABC.
Vrh je poudaril Trumpove težave pri omejevanju vojaških akcij Izraela in jedrskih ambicij Irana, pa tudi njegovo neuspešnost pri siljenju drugih držav k sklepanju trgovinskih sporazumov in njegovo nagnjenost k zgodnjemu odhodu s srečanj, kanadski vrh povzema Bloomberg.
Bloomberg
Najbolj aktualne razmere na Bližnjem vzhodu
Voditelji držav skupine G7 so pozvali k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu, a so v skupni izjavi poudarili "pravico Izraela do samoobrambe", pri čemer niso pozvali k takojšnjemu koncu konflikta. Prav tako so pozvali k prekinitvi ognja v Gazi in poudarili, da Iran ne sme nikoli pridobiti jedrskega orožja.
Še preden je bila podana skupna izjava voditeljev držav G7, je predavatelj mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Boštjan Udovič o skupni izjavi povedal, da bo "bolj vljudnostna" kot "vsebinska". "Obravnavala bo verjetno vojno v Ukrajini ter napetosti med Izraelom in Iranom, kaj več si ne obetam," je povedal strokovnjak, ki izpostavi, da je to "prvi vrh v času več kriz".
V ponedeljek sprva ni bilo jasno, kaj bo s skupno deklaracijo, ki je Trump ni hotel podpisati, ker je osnutek vključeval poziv h končanju napadov med Iranom in Izraelom, navaja STA.
Udovič od vrha v kanadskem Skalnem gorovju ne pričakuje »relevantnih sklepov« in meni, da ne bo »velikih premikov«. »Kot vidimo, se v Ukrajini dogaja pozicijska vojna, ki najbolj koristi Rusiji. Morda bo moment spremenil spopad med Izraelom in Iranom, ki vnaša v bližnjevzhodno regijo izjemno stopnjo nestabilnosti, sočasno pa tudi nevarnost, da se ta nestabilnost razlije tudi širše. A na koncu bo verjetno izjava predvsem izjava o tem, o čemer se ne strinjamo,« pove.
Redke zemlje na vrhu prioritet
Skupina si tudi prizadeva okrepiti oskrbo s ključnimi minerali, saj se želi izogniti odvisnosti od Kitajske pri proizvodnji materialov, ki se uporabljajo za vse od mobilnih telefonov do vetrnih turbin.
Bloomberg
Voditelji držav naj bi se na srečanju v Kanadi dogovorili o izjavi, s katero bi vzpostavili "akcijski načrt" za diverzifikacijo oskrbe s pomembnimi kovinami in spodbudili "takojšnje in obsežne naložbe" v projekte, je razvidno iz osnutka dokumenta, ki ga je pridobila agencija Bloomberg. Kitajska denimo proizvede skoraj 70 odstotkov svetovne proizvodnje redkih zemelj.
"Imamo skupne nacionalne in gospodarske varnostne interese, ki so odvisni od dostopa do prožnih dobavnih verig kritičnih mineralov, ki jih urejajo tržna načela," je zapisano v osnutku izjave, ki ga je pridobil Bloomberg.
Carine in trgovina
Na vrhu je tudi bilo govora o carinah, s katerimi predsednik Trump pretresa globalne trge. Vrhov skupine G7 se udeležuje tudi vodstvo Evropske unije. Po poročanju tujih agencij se je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen s predsednikom Trumpov pogovarjala o trgovini. Washington Bruslju grozi s 50-odstotnimi carinami na izvoz, če do 9. julija ne sklenejo trgovinskega sporazuma.
Britanski Keir Starmer pa je z ameriškim predsednikom medtem dosegel dogovor o izvajanju prejšnji mesec razkritih trgovinskih pogojev za znižanje ameriških carin na ključne britanske izvozne izdelke in povečanje britanskih kvot za nekatere ameriške kmetijske proizvode.
Trump in Starmer sta v ponedeljek predstavila dokument, podpisan na srečanju skupine sedmih v Kanadi, v katerem sta se dogovorila o nadaljevanju ukrepov za olajšanje trgovine z avtomobili, kmetijskimi in vesoljskimi izdelki – vendar pa ni prišlo do takojšnjega znižanja carin na jeklo, ki je ključno britansko vprašanje, navaja Bloomberg.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...