Za kratek čas se je zdelo, da v Združenem kraljestvu vlada optimizem. Poleti leta 2024 je prepričljiva zmaga Laburistične stranke na parlamentarnih volitvah pod vodstvom sedanjega premierja Keira Starmerja končala 14-letno vladavino konservativcev. Britanski volivci, vse bolj nezadovoljni s stranko, ki je Britanijo popeljala iz EU in povzročila gospodarsko stagnacijo doma, so glasovali za spremembe.
Manj kot dve leti po prepričljivi zmagi laburistov se zdi, da je 63-letnemu Starmerju spodletelo. Premierjev politični položaj doma je oslabljen zaradi kadrovskih škandalov lastne stranke, fiskalnih težav države in volilnih porazov. Hkrati se sooča z vse glasnejšimi pozivi k odstopu iz vrst svoje stranke.
Številne težave premierja Starmerja
Glasni pozivi k Starmerjevemu odstopu so iz njegove stranke prišli že na začetku leta, potem ko so objave Epsteinovih dokumentov razkrile obseg razmerja med pokojnim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom in Petrom Mandelsonom, ki ga je britanski premier leta 2024 imenoval za veleposlanika v ZDA.
Preberi še
Politična kriza v Združenem kraljestvu sprožila paniko na obvezniškem trgu
Laburisti po katastrofalnih rezultatih volitev premiera Starmerja pozivajo k odstopu.
12.05.2026
Zaostritev afere Epstein: britanska policija v novo aretacijo
Laburistični politik Peter Mandelson je bil aretiran zaradi suma zlorabe javnega položaja.
23.02.2026
Britanska policija aretirala nekdanjega princa Andrewa
Organ pregona navaja, da je bil aretiran zaradi suma kršitve dolžnosti javnega uradnika.
19.02.2026
Oblegan britanski premier utrjuje svoj položaj
Britanski predsednik vlade si je zagotovil podporo vseh ministrov, vključno s potencialnimi tekmeci.
10.02.2026
Bo afera Epstein odnesla britansko vlado?
Britanska vlada pod pritiskom zaradi imenovanja Petra Mendelsona za veleposlanika.
09.02.2026
Mandelson ni opravil varnostnega preverjanja, Starmer pa ga je imenoval kljub vnaprejšnjim opozorilom "tveganja ugleda" zaradi njegovih vezi z Epsteinom. Škandal je Starmerja stal veleposlanika, šefa kabineta, direktorja za komuniciranje in vodjo zunanjega ministrstva. Ta afera je sledila odmevnemu odstopu Starmerjeve podpredsednice vlade Angele Rayner, ki je avgusta lani odstopila zaradi davčne afere.
Afere in nezmožnost laburistične vlade, da bi oživila britansko gospodarstvo, ki se je v prvem četrtletju 2026 okrepilo le za 0,6 odstotka, so Starmerju zadale hud volilni udarec. Na lokalnih volitvah 7. maja 2026 so laburisti izgubili kar 1.121 lokalnih svetnikov. Poraz so doživeli tudi zgodovinski rivali laburistov, konservativci, ki so izgubili 488 sedežev. Lokalne volitve so potrdile vzpon predvsem netradicionalnih strank, kot sta desničarska Reform UK Nigela Faragea in levičarski Zeleni.
"Res je, da je moral Starmer reševati resne izzive, ki so jih za seboj pustili konservativci, brexit in pandemija. Nato se je moral spoprijeti z vojno v Gazi, nepredvidljivim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, zdaj pa še z vojno v Iranu. A Starmerjeve težave se v bistvu skrivajo v pomanjkanju vodstvenih sposobnosti," trdi Ben Worthy, profesor politologije na Univerzi v Londonu.
Worthy meni, da Starmerju nikoli ni uspelo pridobiti podpore javnosti. "Zmaga laburistov na volitvah leta 2024 je bila izraz nasprotovanja konservativcem. Starmer je izkoristil val nezadovoljstva med muhastim in nestanovitnim volilnim telesom. Njegov neuspeh je deloma posledica tega, da je javnost imela zelo visoka pričakovanja do vlade, a je hitro ugotovila, da jih ta ne izpolnjuje."
Zdaj se premier srečuje z močnim uporom svoje stranke, v kateri se bije boj za prevlado med različnimi frakcijami, predvsem med bolj desno usmerjenimi strankarskimi veljaki. Že štirje ministri so odstopili, 92 laburističnih poslancev pa je Starmerja pozvalo k odstopu zaradi slabih izidov na lokalnih volitvah.
Tudi če Starmer preživi, bo njegov položaj oslabljen do konca mandata, zato si ne bo mogel privoščiti še enega škandala ali večjega političnega pretresa, pojasnjujejo pri Inštitutu za strateške rešitve.
Bo Starmer obdržal svojo službo? Kdo bi ga lahko nadomestil?
Starmerjev glavni tekmec med laburisti je župan Manchestra Andy Burnham. Nekdanji minister za zdravje v vladi laburističnega premierja Gordona Browna si je sloves pridobil v času pandemije z odločnim nasprotovanjem konservativni vladi glede financiranja lokalnih ukrepov. Ugled si je utrdil kot nepopustljiv zagovornik severa Anglije, zdaj pa se bo na nadomestnih volitvah v okraju Makerfield poskušal vrniti v poslanske klopi.
Bloomberg
"Burnhamova kandidatura še ni uradno potrjena, odločitev bo najverjetneje znana do 18. junija. Za Starmerja je Burnhamov vzpon precejšen izziv, saj zadnje ankete YouGov kažejo, da župan Manchestra med članstvom laburistov uživa precej večjo podporo (59 odstotkov) kot trenutni premier (37 odstotkov)," pojasnjujejo pri Inštitutu za strateške rešitve (ISR).
Kot morebitni kandidat se je pojavil tudi nekdanji Starmerjev minister za zdravje Wes Streeting, ki prihaja z desnega krila stranke. Streeting je kot minister odstopil 14. maja. Poleg tega se omenjata še minister za energetiko Ed Miliband in nekdanja podpredsednica vlade Angela Rayner. Oba prihajata iz tako imenovanega mehkega levega krila stranke.
"Starmer notranji upor lahko preživi, saj njegovi kritiki težko najdejo skupnega izzivalca. Tudi če bi ta zbral podpise 81 poslancev, kolikor jih je potrebnih za sprožitev tekme za vodstvo stranke, bi se Starmer kot trenutni vodja samodejno uvrstil na glasovnico. Tam bi lahko premagal oba doslej najvidnejša tekmeca: nekdanjega ministra Streetinga in Raynerjevo, ki je septembra odstopila zaradi neplačanih davkov," ocenjujejo pri ISR.
Slabo gospodarstvo, draginja in kaos na obvezniškem trgu terjajo svoj dolg
Volivci so imeli pri oddaji glasov pred očmi predvsem višje cene goriva in hrane. Rast cen nafte in plina, povezana s konfliktom v Iranu, je britansko inflacijo s treh odstotkov februarja zvišala na 3,3 odstotka marca 2026.
Po analizi francoske zavarovalnice Coface naj bi največji udarec gospodinjstva občutila od julija, ko se bo zgornja meja cen energije v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim zvišala za 15 do 20 odstotkov. Pri družbi opozarjajo, da bodo cene v prihodnjih četrtletjih dodatno zviševali tudi zapozneli učinki motenj v dobavnih verigah in višji transportni stroški.
Cofaceovi analitiki v istem poročilu ugotavljajo, da se je poslovno okolje, zahtevno že pred konfliktom z Iranom in naraščajočo politično negotovostjo, dodatno poslabšalo. Število stečajev je v prvem četrtletju 2026 sicer medletno upadlo za 5,5 odstotka, vendar opažajo, da se obeti hitro slabšajo. "Višji vhodni stroški, omejena moč pri oblikovanju cen in šibkejše povpraševanje bodo dodatno stisnili marže, pritisk pa bodo povečali še zaostreni pogoji financiranja in višji stroški zadolževanja," so zapisali v poročilu.
Trg britanskih obveznic se je negativno odzval na politično krizo, kar je dolgoročne donose obveznic vrnilo na najvišje ravni v skoraj treh desetletjih. Donos na 30-letne državne obveznice Združenega kraljestva se je v četrtek gibal okoli 5,54 odstotka. V letih pred pandemijo je dolgoletno povprečje znašalo okoli dva odstotka. Takoj po lokalnih volitvah se je donos gibal celo pri 5,8 odstotka, kar je največ v treh desetletjih.
Ian Forsyth/Getty Images Europe
Trg je zaskrbljen, da bi bil morebitni novi vodja laburistov bolj levo usmerjen kot Starmer in bi morda omilil fiskalna pravila, ki so omejevala sedanjo administracijo. Ker se globalni inflacijski pritiski že povečujejo, vlagatelji glasno opozarjajo, da se bodo uprli nadaljnjemu zadolževanju vlade. Nekateri vlagatelji pričakujejo donos britanskih državnih obveznic nad šestimi odstotki, kar bi lahko Veliko Britanijo potisnilo v recesijo.
"Res je, da ta zadnji pritisk v že dolgi vrsti političnih pretresov le še potrjuje stališče, da ne glede na to, kdo je na oblasti, ne glede na njihovo politično usmerjenost, ni videti verodostojnega načrta za sanacijo državnih financ," je za Bloomberg dejal Matt Cairns, vodja strategije za fiksni dohodek pri Rabobank. "Obveznice bodo ostale pod pritiskom."
"Trgi bi bili pretreseni, če bi Starmer odstopil in bi se pojavil nov finančni minister, ki bi bil manj naklonjen spoštovanju fiskalnih pravil. Že danes gre približno en funt od vsakih 10, ki jih vlada porabi, za plačevanje obresti za dolg. Zadnje, kar si želijo slišati trgovci z obveznicami, pa je, da bi se ta delež še povečal," je povedal Ven Ram, makrostrateg pri Bloombergu.