Zadnje poletje pred volitvami. Bo Golobu uspelo še v drugo?

Nove stranke, novi obrazi, povezovanje političnih zaveznikov, interpelacije. Politične stranke se že pripravljajo na odločilne mesece pred državnozborskimi volitvami spomladi 2026.

Kakšne možnosti ima Robert Golob, da s stranko Gibanje Svoboda po volitvah obdrži oblast kot predsednik vlade? In kako bodo na volitve vplivali novi obrazi? Pogovarjali smo se s političnim analitikom Luko Lisjakom Gabrijelčičem.

Izid volitev je odvisen od morebitnih afer

"Ta možnost je večja, kot misli večina političnih analitikov in večina političnih akterjev," o Golobovih možnostih za ohranitev oblasti meni Lisjak Gabrijelčič. "Možnost ni zelo velika, vendar tudi ni zelo majhna, tako kot meni večina," dodaja.

Izid volitev bo seveda zelo odvisen od tega, kar se bo dogajalo do konca tega leta, pravi Luka Lisjak Gabrijelčič. Če se bo ponovil niz afer, kot smo jih videli lani, se bodo Golobove možnosti "korenito zmanjšale".

"Golobu je v nasprotju z napovedmi, tudi mojimi, uspelo utrditi stranko pri podpori okoli 20 do 22 odstotkov glasov. To ga uvršča v igro za morebitnega mandatarja. Zlasti če bo njegova stranka edina velika med palčki levo od sredine."

Novi obrazi niso več tako privlačni

Ker se znova pojavljajo "novi obrazi" in nove stranke, nas zanima, koliko vpliva bi lahko imeli na izid volitev.

Luka Lisjak Gabrijelčič meni, da po do zdaj videnem ne veliko. Politični prostor se ne obnaša več v skladu s preteklim vzorcem drobljenja na manjše stranke. Priča smo poskusom, da bi ustavili fragmentacijo, meni politični analitik. Primer je povezovanje med Levico in zunajparlamentarno stranko Vesna.

Evropski poslanec in nekdanji župan Kočevja Vladimir Prebilič, ki je včeraj napovedal ustanovitev lastne stranke, prav tako ne more kar avtomatično računati na visoko podporo. Njegov domet se giblje okoli desetih odstotkov, kolikor je dosegel na predsedniških in evropskih volitvah, meni Lisjak Gabrijelčič.

Dileme na desnici v senci SDS

Tudi na desnici se pojavljajo novi projekti, kot je gospodarstvu naklonjena stranka Fokus Marka Lotriča, predsednika Državnega sveta. Domet podjetništvu naklonjenih strank je omejen, pravi Lisjak Gabrijelčič, takšen, kot ga ima na primer stranka Konkretno nekdanjega ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška.

"Velikih možnosti za preboj takšnih strank v parlament ne vidim. Lahko pa ukradejo nekaj glasov drugim strankam na desni," komentira Luka Lisjak Gabrijelčič.

Več možnosti za vstop v parlament pripisuje stranki Resni.ca Zorana Stevanovića, ki nagovarja podobno volilno telo, kot ga je nekoč Zmago Jelinčič. "Čeprav nima karizmatičnega voditelja, je po anketah podpora ves čas okoli štiriodstotna. Absolutno lahko pride v parlament, prav tako pa ne bi povsem odpisal Jelinčiča, če bi se želel vrniti v igro," je povedal Luka Lisjak Gabrijelčič.

Janša ima dobre možnosti za prevzem oblasti

Kakšne so možnosti, da se na oblast vrne Janez Janša? Veliko večje, kot so ljudje menili po prejšnjih volitvah. "Menim, da je možnost precej realna. In tega se vsi zavedajo in se na to pripravljajo."

Če bi desne stranke dobile večino, je na desni politični strani možen tudi tako imenovani poljski scenarij - da bi se po osvojitvi večine Janša umaknil v ozadje in ne bi postal premier, ampak bi vlekel niti iz ozadja. To je naredil Jarosław Kaczyński na Poljskem. "Ta scenarij je bolj verjeten kot kadarkoli drugega. To bi bila elegantna in učinkovita rešitev, da bi SDS vladala z NSi, ki je do zdaj vztrajala, da ne bo šla v vlado z Janšo," ugiba Lisjak Gabrijelčič.

Pri NSi se sicer obeta zamenjava vodstva. Dolgoletni predsednik stranke Matej Tonin je v petek napovedal, da se jeseni na kongresu stranke ne bo potegoval za nov mandat. Ostal bo evropski poslanec, največ možnosti za prevzem vodenja stranke naj bi imel Jernej Vrtovec. Tonin je odločno nasprotoval možnosti sodelovanja z Janševo SDS v morebitni prihodnji vladi.

Vpliv Trumpa in referendumov

Na izid volitev bodo vplivale tudi gospodarske razmere, ki se lahko močno spremenijo zaradi nestabilnega  geopolitičnega okolja, meni Lisjak Gabrijelčič. Trumpova carinska politika bi lahko povzročila gospodarski pretres, kar bi lahko izkoristil levi pol, saj je desnica vsaj do nedavnega močno podpirala Donalda Trumpa.

Pričakujemo lahko tudi val referendumov, opozarja Luka Lisjak Gabrijelčič, ki ne grozijo le z desne strani, ampak tudi z leve zaradi napovedi večjega oboroževanja, ki mu levo usmerjena politika odločno nasprotuje.

SDS z občutno prednostjo pred Svobodo

Po najnovejši javnomnenjski anketi o podpori strankam v Sloveniji Vox populi, ki jo je maja za Dnevnik izvedla Ninamedia, ima največ podpore med volivci SDS. Na volitvah bi prejela 25,1 odstotka glasov.

Sledilo bi ji Gibanje Svoboda s 17,1 odstotka glasov. Na tretjem mestu je SD s 7,6 odstotka, četrta je Levica s 6,3 odstotka, peta pa NSi s petimi odstotki.

 

 

Demokrati Anžeta Logarja bi dobili 4,1 odstotka in bi se za las uvrstili v parlament, sledita Vesna z dvema odstotkoma in SLS z 1,4  odstotka glasov. Približno 24,1 odstotka vprašanih je bilo neopredeljenih.

Štirje odstotki bi podprli druge, manjše stranke, med katerimi so navedli stranke Resni.ca, SNS, DeSUS, Glas upokojencev, Mi, socialisti, Piratsko stranko, Povežimo Slovenijo, Fokus, Konkretno, potencialno stranko Vladimirja Prebiliča in stranko Zeleni Slovenije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar