Zgodbe tedna: Future Fusion Summit, rekord NLB, izraelski napad

V torek je v hotelu Grand Plaza v Ljubljani potekala konferenca Bloomberg Adria Future Fusion Summit. To je bil strateški oder za tiste, ki razmišljajo globalno, dolgoročno in sistemsko, stičišče industrije, znanosti, kapitala in javnih politik ter kraj, kjer se ideje preoblikujejo v strategije, partnerstva in konkretna dejanja.

Združil je vodilne inovatorje, znanstvenike, tehnološke vizionarje, gospodarstvenike in politične odločevalce z ambicijo spodbuditi strateški dialog o prebojnih tehnologijah, ki bodo zaznamovale prihodnost Evrope.

"25 odstotkov nekih projektov umetne inteligence je uspešnih," je statistiko na Bloomberg Adria konferenci Future Fusion Summit predstavil Robert Božič, generalni direktor IBM Slovenija.

Kakšna je vloga države pri usmerjanju preboja v digitalno gospodarstvo? "Tudi takšni forumi so zelo pomembni, da si med sabo pogovorimo, da se poslušamo. Država mora biti hitra in fleksibilna in ne toga kot do sedaj. Država mora vzpostaviti osnovne pogoje, ki niti niso povezani s tehnologijo, da se lahko razvijajo naši potenciali," je povedal minister, pristojen za gospodarstvo Matjaž Han.

Konferenco je odprl Jan Mikolon, CTO za kvantno računalništvo in umetno inteligenco pri družbi QuantumBasel. Je Evropa pripravljena ali že zaostaja? Mikolon, ki se je pred kratkim mudil v Parizu, je odvrnil: "Pariz je 'powerhouse' umetne inteligence v Evropi, veliko mladih zagonskih podjetij je tam. A kar tam manjka, je računalniška moč, dostop do računalniške moči. Zato menim, da je investiranje v računalniško moč ključno."

Fotogalerija konference.

NLB prvič presegla tri milijarde evrov tržne kapitalizacije

Trgovanje na Ljubljanski borzi je v ponedeljek z rekordom zaznamovala banka NLB. Delnica se je v ponedeljkovem trgovanju podražila za 1,34 odstotka in dan zaključila pri 151,50 evra, kar je največ doslej. Po podatkih Ljubljanske borze je banka, ki jo vodi Blaž Brodnjak, prvič v zgodovini presegla tri milijarde evrov tržne kapitalizacije. 

"Vlagateljem, ki so verjeli uspešni zgodbi podjetja in v IPO novembra 2018 kupovali delnice po vrednosti 51,50 evra, se je vrednost naložbe - upoštevaje reinvestiranje dividend - do danes povečala za več kot 300 odstotkov," so sporočili z Ljubljanske borze.

Delnica banke je nato upadla in v času pisanja članka je zanjo bilo potrebno odšteti 148 evrov.

Bloomberg

 

Posledice izraelskega napada: Inflacija, eksplozija nafte, nižja rast in obrestni rezi?

Izrael je izvedel zračne napade na iranski jedrski program in vojaške cilje. Minister za obrambo Izrael Katz je to potezo označil za preventivno, medtem ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu dejal, da bodo napadi trajali, dokler ne bo nevarnost odpravljena. Napetost je vplivala na trge: cena nafte je poskočila, azijski delniški trgi so izgubljali vrednost, dolar pa je nadomestil prejšnje izgube, saj so trgovci iskali znana zatočišča.

Kaj to pomeni za trge? Zbrali smo nekaj mnenj analitikov.

Dividende blue chipov ali koliko dobička bi vam prinesle slovenske delnice

Družbe prve kotacije ljubljanske borze so prvo četrtletje glede na načrte začele razmeroma dobro, zadovoljni pa so lahko tudi delničarji. Donosi delnic slovenskih blue chipov so letos, torej po dobrih petih mesecih, v povprečju dosegli 32 odstotkov, ena družba pa se lahko pohvali celo z več kot 50-odstotnim donosom.

Začenja pa se tudi obdobje izplačila dividend, ki bodo donosnost delnic še oplemenitile. Koliko bodo delničarjem namenili Cinkarna Celje, Krka, Luka Koper, NLB, Petrol, Sava Re, Telekom Slovenije in Zavarovalnica Triglav?

Novi tuji igralci na trgu vzajemnih skladov. Kakšna so pričakovanja?

Pet domačih družb za upravljanje, ki upravlja več kot 70 skladov, je konec aprila upravljalo 5,9 milijarde evrov premoženja vlagateljev, kažejo zadnji podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Čeprav je skladov, ki jih upravljajo tuji upravljavci z dovoljenjem za trženje pri nas, 170, pa je njihov tržni delež le okoli petodstoten. 

Unicredit želi zanimanje Slovencev za vlaganje v tuje sklade povečati z novo ponudbo 14 vzajemnih skladov (sedmih delniških, petih mešanih in dveh obvezniških), ki delujejo pod skladom Onemarkets Fund. Kot so povedali na novinarski konferenci, je še dodatnih 20 skladov trenutno v postopku pridobivanja dovoljenj.

Kako bo Unicredit prepričal slovenske vlagatelje z novimi skladi?

'Hrvaška je bližje Avstriji kot Ljubljani, tega se politiki v Ljubljani ne zavedajo'

Razdrobljenost in neenotnost kapitalskega trga v Evropi preprečuje učinkovito razporejanje kapitala in hitrejšo gospodarsko rast, ki bi jo poganjale inovacije, smo (znova) slišali na bančni konferenci na Brdu pri Kranju.

Evropska gospodinjstva imajo privarčevanih 10 tisoč milijard evrov prihrankov, je povedala Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Komisija se zaveda razdrobljenosti, zato pripravlja 'Unijo prihrankov in naložb', kot zdaj imenujejo poskus poenotenja kapitalskega trga v EU.

Zakaj Evropa nima svoje SEC?

DepositPhotos

 

Geopolitika proti okoljevarstvu ali zakaj je ESG mrtev?

"Ko se zgodi ena okoljska katastrofa v 1,4 dneva, to ni več statistika ali okoljsko vprašanje, ampak vprašanje za upravne odbore in politike," je bilo slišati na včerajšnji konferenci z naslovom 'Kako geopolitika in dezinformacije vplivajo na podnebno ukrepanje?', ki jo je organizirala Britansko-slovenska gospodarska zbornica, pobudnica projekta Chapter Zero v Sloveniji.

Medtem ko so politične elite in poslovni odločevalci še pred nekaj leti govorili samo o boju proti podnebnim spremembam, ki stopnjujejo silovitost in frekvenco naravnih katastrof ter spremljajočo ekonomsko škodo za države in podjetja, pa danes govorijo le še o trgovinski vojni in tisti pravi v Ukrajini, Gazi in še kje. Zdi se, da je okoljevarstveni boj za geopolitiko zamenjala celo slavna podnebna aktivistka Greta Thunberg. Se je boj proti podnebnim spremembam torej umaknil boju proti Putinovim tankovskim kolonam v Ukrajini?

40 let schengna: Bomo gospodarsko rast zamenjali za varnost?

Medtem ko Evropska unija z današnjim dnem obeležuje 40. obletnico podpisa Schengenskega sporazuma, se vse več evropskih držav – med njimi tudi Slovenija – odloča za vnovično uvedbo in neprestano podaljševanje začasnega mejnega nadzora na notranjih mejah Unije. Razloga za njegovo začasno zamrznitev, ki jo je uvedlo že osem držav članic, sta vsaj dva – eden je notranjepolitični in povezan s spremembami v preferencah volilnega telesa, drugi pa geopolitični oziroma varnostni. Smo torej skrb za varnost zamenjali za gospodarski razvoj, saj so migracije neposredno povezane z gospodarsko rastjo in konkurenčnostjo?

Mojmir Mrak: S Trumpom se vračamo sto let v preteklost

"Danes so diskusije na vprašanje, kako resno naj svet jemlje Donalda Trumpa, brezpredmetne. To, kar se dogaja v ZDA, ima bistven vpliv na način, kako živimo in kako bomo živeli," je na bančni konferenci povedal ekonomist Mojmir Mrak, strokovnjak za mednarodne finance. Velike spremembe v globalnem ekonomskem upravljanju so se začele že pred 15 leti, v času finančne krize, je poudaril Mrak.

Svet gre v večpolarnost, s tem pa se povečujejo napetosti med velikimi državami. Desetletja so bile namreč ZDA dominantna država, ekonomsko, politično in tudi vojaško, to obdobje pa se zdaj končuje.

Trump v drugem mandatu ve, kaj hoče.

Bloomberg

 

Kaj poganja S&P 500 v višave? In koliko časa še?

Ameriški indeks S&P 500, ki je od lanskih najnižjih vrednosti zrasel za 17 odstotkov (v evrih), poskuša preboj k novim rekordom nadgraditi v trajnejši bikovski trend. Glavno gibalo rasti ostajajo največja tehnološka podjetja, medtem ko vlagatelji pozorno spremljajo gibanje tečaja dolarja, cene energentov in fiskalno politiko Washingtona. Se bo indeks S&P 500 še vzpenjal? 

"Šibkejši ameriški dolar praviloma z zamikom dveh do treh četrtletij pozitivno vpliva na dobičkonosnost ameriških podjetij. Če se bo trend nadaljeval, lahko v drugi polovici leta pričakujemo izrazitejšo rast dobičkov ameriških podjetij," pravi Matej Mazi, upravljavec premoženja pri NLB Skladih.

Na pričakovanja vplivajo tudi nedavni podatki o cenah življenjskih potrebščin, ki so v ZDA maja narasle manj, kot je bilo napovedano. 0,1-odstotno povečanje osnovnega kazalnika inflacije pomeni, da se inflacija v primerjavi s prejšnjim mesecem dejansko upočasnjuje. To je veliko presenečenje za ekonomiste, ki so pričakovali, da se bodo zvišanja tarif do maja odrazila v večjem povečanju cen.

Stečaj Med-Arta iz Rožne doline: Izginilo za več sto tisoč evrov zlata, upniki pa praznih rok

"Prijavili so terjatve, priznala sem jih, predvidevam pa, da te škode ne bodo dobili poplačane." Tako je o terjatvah na desetine kupcev bonov, vrednih od nekaj sto do več tisoč evrov, ki so nastale tik pred stečajem Estetike Med-Art, dejala stečajna upraviteljica Jožica Vindiš. Pri poplačilu imajo pred njimi prednost odprte obveznosti do zaposlenih, je pojasnila in dodala, da pa bi lahko govorili o poplačilu v primeru najdbe pogrešanega zlata in nakita.

V stečaju medicinsko-estetskega centra za lepoto in zdravje so bilance in računovodske evidence razkrile, da ima družba za 195 tisoč evrov naložbenega nakita in štiri kilograme zlata, takrat vrednega več kot 198 tisoč evrov (oboje skupaj prek 398 tisoč evrov).

Koliko je to vredno danes?

'Beg mišic': Zakaj se vrhunski slovenski športniki selijo v davčne oaze?

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je nedavno pozval k sistemski spremembi obdavčitve vrhunskih športnikov. Po njegovem mnenju bi morala država ustvariti spodbudno okolje za življenje in delovanje športnikov v domovini, s čimer bi spodbudili najuspešnejše športnike k vrnitvi v Slovenijo in vlaganju doma. V ta namen je na poslovni konferenci Šport 2025, ki jo je maja organizirala medijska hiša Delo, predlagal pavšalno 10-odstotno obdavčitev profesionalnih športnikov med njihovo aktivno kariero.

Davčni svetovalec in nekdanji direktor davčne uprave Ivan Simič je na razpravi o finančnem položaju športa, ki jo je januarja organiziral košarkarski klub Olimpija Cedevita, povedal, da bi privabljanje največjih zaslužkarjev med slovenskimi športniki moralo biti v interesu države. Po njegovem mnenju jih trenutna ureditev spodbuja, da si dom ustvarijo drugje, zato je kot rešitev predlagal posebni davčni razred. "Pred leti sem predlagal uvedbo šestega dohodninskega razreda, ki bi prihodke nad milijon evrov obdavčil z desetodstotno stopnjo, a ni bilo posluha za to," je povedal Simič.

Bi lahko nižji davki rešili slovenski šport?

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar