40 let schengna: Bomo gospodarsko rast zamenjali za varnost?

Medtem ko Evropska unija z jutrišnjim dnem obeležuje 40. obletnico podpisa Schengenskega sporazuma, se vse več evropskih držav – med njimi tudi Slovenija – odloča za vnovično uvedbo in neprestano podaljševanje začasnega mejnega nadzora na notranjih mejah Unije. Razloga za njegovo začasno zamrznitev, ki jo je uvedlo že osem držav članic, sta vsaj dva – eden je notranjepolitični in povezan s spremembami v preferencah volilnega telesa, drugi pa geopolitični oziroma varnostni. Smo torej skrb za varnost zamenjali za gospodarski razvoj, saj so migracije neposredno povezane z gospodarsko rastjo in konkurenčnostjo?

Schengensko območje je danes največje združenje neodvisnih držav na svetu – zajema 29 držav in 450 milijonov ljudi, ki so del EU in širšega evropskega ekonomskega prostora. Protokol ima poleg praktične vrednosti – krajši potovalni časi –, ki omogoča popolno svobodo gibanja ljudi, predvsem ekonomski pomen, saj omogoča tudi prost pretok kapitala, storitev in blaga. Kot takšen je izvor ekonomske moči, ker omogoča krepitev ekonomskih aktivnosti med državami članicami, pojasnjuje politolog s fakultete za družbene vede v Ljubljani Jure Požgan. Strokovnjak dodaja, da je drugi pomemben razlog za njegov nastanek družbeni, saj je večja in lažja mobilnost prebivalstva gradnik evropske identitete.

Toda vse bolj očiten premik volilnega telesa držav Unije v desno, ki se je najbolj odločno izrazil na lanskih evropskih parlamentarnih volitvah, na čelo držav postavlja konservativne politične elite, ki izvajajo protimigracijsko politiko. "Schengen, ki je evropska posebnost, je hkrati glavna žrtev migracijske krize," razlaga Požgan.

Velika ekonomska škoda odprave schengna

Ta se v jedrnih državah EU, kot je denimo Nemčija, v praksi kaže v omejevanju migracijskih tokov. To pa ima lahko negativne posledice za evropska gospodarstva, ki se zaradi trgovinske vojne ZDA ter silovitega ekonomskega in tehnološkega razvoja Kitajske ter drugih držav globalnega juga spoprijemajo z vse večjim zaostankom na področju konkurenčnosti in cenovne učinkovitosti.

Po navedbah Fundacije Bertelsmann bi lahko zaostrovanje migrantske politike, s katero poskuša novi kancler Friedrich Merz hkrati ugajati lastni konservativni volilni bazi kot tudi onemogočiti vzpon skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), ki zagovarja protimigrantsko politiko, resno ogrozilo gospodarsko okrevanje. Največje evropsko gospodarstvo namreč letno potrebuje slabih 300 tisoč migrantskih delavcev, če želi v prihodnjih desetletjih okrepiti konkurenčnost.

S podobnimi izzivi se srečujejo tudi druge razvite evropske države s starajočim se prebivalstvom, med njimi tudi Slovenija. "Migracije so za Slovenijo ključne za ustrezno delovanje trga dela, zlasti ob upoštevanju večletnega negativnega naravnega prirastka," trdi glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc.

Kot tretji razlog obstoja schengenskega območja Požgan omenja varnostni vidik. "Poleg odprave notranjih meja protokol vzpostavlja tudi skupna pravila za nadzor zunanje meje EU ter okrepljeno policijsko in pravosodno sodelovanje pri pregonu kaznivih dejanj med državami članicami," pojasnjuje. A prav skrb za varnost je po drugi strani tudi razlog za njegovo zamrznitev. Poslabšanje globalne varnostne slike, zlasti na Bližnjem vzhodu, v Afriki in ne nazadnje v Ukrajini, je namreč po besedah predstavnikov vlade tudi v Sloveniji razlog za podaljšanje obmejnega nadzora.

EU je denimo leta 2022 po začetku ukrajinske vojne zabeležila največje priseljevanje državljanov iz držav nečlanic, in sicer za približno 1,4 odstotka vsega prebivalstva EU, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Po izračunih Centra za raziskave ekonomskih politik (CEPR) bo gospodarski blok samo zaradi tega do konca desetletja pridobil med 0,2 in 0,7 odstotne točke dodatnega gospodarskega prirastka.

Nemški inštitut Ifo je izdelal študijo učinka odprave schengenskega režima, ki razkriva, da bi ta zunanjo trgovino oklestil za 0,84 odstotka oziroma 21,9 milijarde evrov. BDP bi se zmanjšal od 1,36 do 3,36 milijarde evrov na leto.

Vlada: Čas za temeljit razmislek o prihodnosti sporazuma

Toda Slovenija pri krepitvi nadzora na notranjih mejah žal ni izjema. Konec maja se je vlada odločila, da podaljša obmejni nadzor na mejah, ki bi se sicer moral izteči 21. junija. Po novem bo ukrep veljal vsaj do 21. decembra letos. Leto 2024 je prineslo več mejnih kontrol na notranjih mejah kot kadarkoli v 40-letni zgodovini schengenskega območja.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je pojasnil, se je država za ta korak odločila zaradi poslabšanja varnostnih razmer v kriznih žariščih Ukrajine in Bližnjega vzhoda ter visoke stopnje terorizma v državah Evropske unije. Paradoksalno pa ta argument omaje nedavni pokol na šoli v avstrijskem Gradcu, ki ga je zakrivil 21-letni nekdanji dijak z avstrijskim državljanstvom. Slovenija je sicer nadzor na meji s sosednjima državama uvedla 21. oktobra 2023, takrat je namreč iz istih razlogov nadzor na meji uvedla Italija, ki ga, podobno kot naša država, vseskozi podaljšuje. Avstrija se je na meji s Slovenijo za nadzor odločila že leta 2015 in ga od takrat stalno podaljšuje.   

"Obravnavanje migracij kot varnostne grožnje državam članicam je skupaj z neenotnimi pravili azilne in migracijske politike privedlo do zlorab Zakonika o schengenskih mejah, ki dopušča začasno ponovno uvedbo mejnih nadzorov", ozadje vnovične uvedbe in zlorabe obmejnih nadzorov pojasnjuje Požgan. Dodaja, da zakon jasno zamejuje začasne obmejne kontrole na od 30 dni do največ pol leta.

Je torej schengen v praksi mrtva črka na papirju, smo vprašali na ministrstvo za notranje zadeve. "Ob bližajoči se 40. obletnici podpisa tega sporazuma je potreben temeljit razmislek o njegovi prihodnosti," so nam pojasnili in ob tem poudarili, da je za delovanje schengenskega območja bistvenega pomena izboljšanje odpornosti naših zunanjih meja. Ob tem vlada še vedno poudarja, da je Slovenija zagovornica schengenskega območja in pravice svobode gibanja ter trdno zavezana k čimprejšnji vrnitvi k režimu brez nadzora na notranjih mejah, toda s pomembnim pripisom: "Takoj, ko bodo razmere to dopuščale."

Ministrstvo ob tem omenja tudi vprašanja vračanja migrantov, ki nimajo pravice ostati v EU, pri čemer moramo (prednostno) zagotoviti učinkovito vračanje tistih, ki pomenijo tveganje, grožnjo našemu javnemu redu ali notranji varnosti. Požgan v tem vidi tipično utemeljevalno retoriko, saj države med glavne razloge za vnovično uvedbo nadzora uvrščajo skrb za notranjo varnost, ogrožanje javnega miru in reda, preprečevanje terorizma, organiziranega kriminala, trgovine z ljudmi in tihotapske mreže.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je uvajanje mejnega nadzora pojasnil kot odziv na poslabšanje varnostnih razmer v kriznih žariščih Ukrajine in Bližnjega vzhoda ter visoke stopnje terorizma v državah Evropske unije. HINA/ FENA/Harun Muminović

 

Ivanc: Migracije poganjajo rast BDP

"Čeprav so ukrepi deloma upočasnili prost pretok ljudi in zlasti blaga, njihov negativni vpliv na gospodarstvo in delovanje skupnega trga še ni tako velik," ocenjuje Požgan. Toda Ivanc opozarja, da je ekonomska rast v EU tesno povezana z rastjo števila prebivalstva – to pa lahko Evropa ob nizki rodnosti rešuje samo z migracijami.

"V večini razvitih evropskih držav se število prebivalcev povečuje zaradi migracij, kar povečuje tudi BDP teh držav", pojasnjuje vzročno povezavo in za Slovenijo navede podatek, da je približno šestina delovno aktivnih državljanov drugih držav. Svoboda gibanja, ki jo danes uživa večina Evropejcev, Evropska komisija pogosto predstavlja kot enega izmed draguljev evropske integracije, ki pa ob omenjenem 40. jubileju izgublja svoj lesk.

Odprte meje pomenijo tudi liberalizacijo storitev in trga dela, poudarja Ivanc in dodaja, da so lahko naši zaposleni začasno napoteni na delo v tujino in obrnjeno, hkrati pa lahko slovenski državljani poiščejo zaposlitev na trgu dela druge evropske države. Uvedba obmejnih kontrol pa ne moti samo pretoka ljudi, upočasnjuje tudi blagovni promet med državami na notranjem trgu, slabi motivacijo za mednarodno menjavo in viša strošek, ki ga na koncu plačajo potrošniki, opozarja ekonomist. "Prost pretok je temelj skupnega trga EU, zdaj pa se zdi, kakor da se pomikamo nazaj v preteklost, kar je smer, ki si je ne želimo," pa pod črto dodaja avtoprevoznik Peter Pišek in podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije ter predsednik sekcije za promet.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar