Vietnam: Trumpovo orodje hladne trgovinske vojne proti 'stricu' Xiju

Ko so se od tal takratnega Sajgona v Južnem Vietnamu konec aprila leta 1975 odlepili še zadnji ameriški helikopterji, ki so na krove letalonosilk v Južnokitajskem morju v kaotični evakuaciji prepeljali diplomatsko in vojaško osebje, je bila to prelomnica. Tako za Vietnam kot tudi ves svet. ZDA so po desetletju vojne doživele enega največjih porazov v zgodovini, komunizem s kitajskimi značilnostmi pa svoj najsijajnejši triumf, ki se je nazadnje iztekel v eno najbolj liberalnih in dinamičnih gospodarstev v Aziji.

A za Vietnamce je bilo ključno, da je iz dveh držav po koncu surove državljanske vojne, ki je simbolizirala globalno blokovsko razdelitev in v kateri je padlo od dva do tri milijone Vietnamcev, nastala ena. 100 milijonov Vietnamcev je za seboj pustilo zanje prav nič hladno vojno in temno kolonialno preteklost francoske Indokine, zato da so se končno lotili tistega, v čem so bili vselej velemojstri – trgovine.

Zato je ironično, a nikakor presenetljivo, da danes v Washingtonu z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom sestankuje vietnamska delegacija, medtem ko doma potekajo vojaške parade in proslave, s katerimi vladajoča komunistična partija obeležuje zmago nad ameriškim kapitalizmom. Namen obiska? Skleniti kupčijo s 'carinamožem', pri tem pa ne ujeziti 'strica' Xi Jinpinga in tako zadati usodni udarec v "hladni vojni s Kitajsko za prvo mesto v globalnem gospodarstvu", kakor je duh časa slikovito povzel direktor razvoja poslovanja in marketinga pri SIJ Aleš Falatov.

V gosteh pri Trumpu

Trump je namreč 2. aprila, na 'dan osvoboditve' poleg Kitajske proti njenim ključnim regijskim partnericam napovedal drakonske carine. Pri vrhu seznama je s 46-odstotno stopnjo prav Vietnam, saj Peking državo uporablja kot obvod za izvoz svojih prekomernih proizvodnih kapacitet, s čimer lahko zakrije uradno poreklo blaga. Hanoj, ki je odvisen od izvoza v ZDA in uvoza iz Kitajske, upa, da bo carine znižal vsaj na 22 oziroma 28 odstotkov, poroča Reuters. V zameno za Trumpovo prizanesljivost pa naj bi generalni sekretar partije To Lam ZDA ponudil poostren nadzor nad kitajskim blagom, ki ga pod oznako 'Narejeno v Vietnamu' v svet pošilja njegova država.

Če je bil Vietnam v času hladne vojne kitajski ideološki vazal, je danes njen ekonomski, ideologija pa je le barvita kulisa. Kitajska ima z Vietnamom velik trgovinski presežek, saj v sosedo izvaža 1,6-krat več blaga, kot ga uvozi, in je tako z 260 milijardami dolarjev največji trgovinski partner velikanke v azijsko-pacifiški regiji.

Toda nazorskim podobnostim, sosedski legi ter zgodovinskim povezavam navkljub se je vietnamsko gospodarstvo v zadnjih dvajsetih letih liberaliziralo in preusmerilo na številne prekomorske trge. Preko petodstotna gospodarska rast je namreč namesto cvetoče trgovine s Kitajsko posledica diverzifikacije globalnih dobavnih verig, ki so jo zaobšle.

Leta 2024 je namreč izvoz Vietnama v ZDA znašal 136,6 milijarde dolarjev, kar predstavlja 34 odstotkov celotnega izvoza in 30 odstotkov BDP-ja države. Krepitev odnosov z Zahodom je državi pomagala poglobiti gospodarskih vezi z izvoznimi trgi, kot sta ZDA in EU, zato sredi trgovinske vojne - tako kot nekoč - poskuša igrati na obe strani.

 

Srečna in vesela Xijeva družina

"Veliki dobitnik geopolitičnih navzkrižij med ZDA in Kitajsko je prav Vietnam," je o tej temi za Bloomberg Adria povedal ekonomist in predavatelj Mojmir Mrak, ki pravi, da "ni naključje, da je država visoko na Trumpovem seznamu carin, saj je Kitajska velik del proizvodnje alocirala v to državo, od koder izvaža po svetu, s čimer se izogiba ameriškim trgovinskim omejitvam".

Zato ni preseneča, da se je kitajski voditelj sredi aprila med svojo prvo letošnjo potjo na tuje najprej ustavil prav v Hanoju. Za začetek je ošvrknil ameriški protekcionizem, zapakiran v trgovinsko vojno proti azijski tekmici, nakar pa predstavil svoj odgovor: velikoazijsko družino.

Xijev koncept je enostaven - medtem ko ZDA v odnosu do azijskih partneric postavljajo trgovinske ovire, s katerimi jih poskuša prisiliti v slabitev vezi s Kitajsko, jim ta ponuja partnerstvo in odprte trge; kot prvi oprijemljivi korak k uresničevanju povedanega je bil podpis 45 trgovinskih sporazumov z Vietnamom.

Širša južnoazijska regija je namreč kitajsko ekonomsko in geopolitično zaledje, kamor poskuša velikanka v luči Trumpove trgovinske vojne okrepiti izvoz, s tem pa izravnati šibko domačo potrošnjo. V tej smeri poteka tudi slabljenje tečaja juana, za katerega analitiki Bloomberg Adria menijo, da je namenjen "izboljšavi trgovinskih odnosov z drugimi trgovinskimi partnerji, saj oslabitev valute pomeni konkurenčnejše gospodarstvo".

Bloomberg Mercury

Kapitalizem po vietnamsko

Razlog za to je tako kot pred pol stoletja geostrateška lega Vietnama, ki sicer botruje njegovi neugodni politični situaciji, stisnjeni v geostrateški primež med ZDA in Kitajsko. A ta na drugi strani poganja njegov zavidljiv ekonomski razcvet. Zgodovinski ironiji kameleonske preobrazbe iz postkolonialne kmetijske države s komunističnim političnim sistemom v cvetoči in barviti kapitalistični vrt Azije, ki poleg industrije stavi tudi na storitve IKT, je ob pogledu na gospodarsko kondicijo države, nemogoče uiti. Gre namreč za enega najhitreje rastočih in dinamičnih gospodarstev ne samo v regiji, ampak na svetu, ki mu načeluje partija.

Če mogočna botra Kitajska raste z okoli petodstotnim tempom, potem je Vietnam v letih 2023 in 2024 beležil 5,5-odstotno rast, letos pa naj bi jo po napovedih Svetovne banke okrepil na 6,6 odstotka. Petletni ekonomski načrt sicer predvideva, da bo ta v prihodnjem desetletju v povprečju znašala 6,5 odstotka. Analitiki CEBR napovedujejo, da bo Vietnam do leta 2045 dosegel status države z visokim osebnim dohodkom, že leta 2036 pa naj bi postal drugo največje gospodarstvo v jugovzhodni Aziji; takoj za Indonezijo in 20. največje na svetu.

Mediana starosti je 33 let, medtem ko je na Tajskem, Kitajskem in Japonskem – v sosednjih državah, ki jih smatramo za razvite ali hitrorastoče - 40 oziroma 50 let. Ekonomska hrbtenica je proizvodnja, ki predstavlja 24 odstotkov BDP-ja, a država ima tudi dinamičen IKT sektor. Nekaj, kar odraža dejstvo, da je Vietnam po navedbah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) celo najhitreje rastoči trg spletne prodaje v jugovzhodni Aziji.

K nadaljnji rasti gospodarstva bosta po napovedih Economist Intelligence Unit (EIU) prispevala večje zunanje povpraševanje ter nadaljnje okrevanje turizma, kar bo spodbudilo rast v storitvenih sektorjih, kot so trgovina na drobno in debelo, nastanitve, zabava in transport.

Po podatkih EIU je država v zadnjih 20 letih na globalni lestvici poslovnega okolja napredovala na prvo mesto. "V naslednjih letih bo vietnamsko poslovno okolje preseglo poslovno okolje Indonezije in Tajske zaradi sodelovanja v številnih prostotrgovinskih sporazumih, nizkih stroškov dela in široke palete tržnih priložnosti," navajajo pri GZS.    

 

 

Na muhi slovenskih podjetij in diplomacije

Zato je v luči čezatlantskih trenj med ZDA in EU zanimiv trg tudi za Slovenijo. Gospodarska delegacija pod taktirko ministrstva za zunanje zadeve (MZEZ) je državo obiskala leta 2023, podpredsednica vlade in pristojna ministrica Tanja Fajon pa je večkrat poudarila, da si Slovenija prizadeva okrepiti sodelovanje z jugovzhodno Azijo. Pri MZEZ za Bloomberg Adria poudarjajo, da v zaostrenih geopolitičnih razmerah "iskanje novih priložnosti na netradicionalnih trgih postaja vse pomembnejše".  

"Diverzifikacija zunanje trgovine je brez dvoma koristna, saj zmanjšuje izpostavljenost posameznim trgom in s tem tveganja," pravi Matej Rogelj iz centra za mednarodno poslovanje pri GZS. Dodaja, da so bili v okviru GZS trgi zunaj EU zastopani "sorazmerno z dejanskim zanimanjem podjetij in s tistimi priložnostmi, ki so se kazale kot relevantne", tako da je danes večji poudarek na Zalivskih državah in državah Jugovzhodne Azije.

Nekatera domača podjetja, kot so Comark, Gemini in Luka Koper, so tam že dejavna in si v prihodnje - tudi na račun Trumpove carinske vojne s Kitajsko – obetajo še več posla. V koprski luki, kjer je predsednica uprave Nevenka Kržan pred nedavnim napovedala, da poleg tretje uvajajo še četrto ladijsko linijo iz Daljnega vzhoda, si veliko obetajo od krepitve avtomobilskega posla z Azijo.

"Pretovarjamo že okoli 20 različnih znamk z Daljnega vzhoda, tako iz Kitajske kot iz Vietnama," kjer sodelujemo s koncernom Vinfast, je dejala in sklenila, da bi Trumpove carine lahko povečale trgovino med EU in državami Daljnega vzhoda, Afrike in Latinske Amerike, "kjer pa smo mi najbližja pot v centralno Evropo".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar