Izjave tedna: 'Politiki se ne zavedajo, da je Hrvaška bližje Avstriji kot Ljubljani'

V Evropi je bilo v zadnjih tednih znova nekaj pomembnih političnih odločitev, ki potrjujejo, da je trend obrata volilnega telesa v desno še naprej živ in zdrav. Potrditev tega je nazadnje ponudila evropska velikanka Poljska, kjer je slavil Karol Nawrocki s podporo opozicijske stranke PiS.

"Poljski kapitalski trg je v letu 2025 med najuspešnejšimi na svetu: varšavski indeks WIG je od začetka leta poskočil za več kot 25 odstotkov, medtem ko je ameriški S&P 500 zabeležil približno enoodstotno rast", je o izvrstni kondiciji tamkajšnjih finančnih trgov zapisal Rudi Lukačić, analitik za področje makroekonomije in trga kapitala.

Ocenil je, da silovita rast temelji na kombinaciji privlačnih vrednotenj, močnih dividend, solidnih makroekonomskih kazalnikov in podpore evropskih skladov. A zraven dodal pripis, ki se širom Evrope vse večkrat pojavlja v zvezi z napovedi borzno-finančnih gibanj: "Vendar pa novoizvoljeni predsednik Karol Nawrocki s podporo opozicijske stranke PiS prinaša politično negotovost, ki bi lahko ogrozila nadaljnje reforme in zagon trga."

Na konferenci Bloomberg Adria Future Fusion Summit so strokovnjaki razpravljali o zahtevah in priložnostih prihodnjega razvoja, utemeljenega na zelenem obratu in umetni inteligenci.

"Prvi Vega 2 smo zadevo obrnili na glavo. Računalniška moč se bo povečala do neslutenih moči," je o superračunlaniku druge generacije dejal Aleš Bošnjak, direktor Izuma.

"Igra se je spremenila - prejšnji Vega -; če smo imeli dober hiter športni avto, zdaj dobimo formula 1 bolid," pa je povedal Dragi Kocev z Instituta Jožef Stefan (IJS). Zdaj lahko razmišljamo bolj globalno: "Kaj narediti, da bi to čim bolj uspešno prenesli v slovenska podjetja. Imamo inštitute, zbornico in v okviru tega projekta bomo organizirali vrsto delavnic za začetnike do bolj profesionalnih. In ta proces je edini način, da se resursi izkoriščajo najbolje, kar se da."

Medtem ko ruski predsednik Vladimir Putin pripravlja poletno ofenzivo na Ukrajino, zveza Nato na pomoč kliče podjetniško energijo in agilnost zagonski podjetij. To počne s pomočjo pospeševalnika Diana, na razpise katerega se lahko prijavijo tudi domača podjetja. Zanimanje je veliko: "Vsi vedo, da so izdatki narasli, dobivamo veliko klicev," je na prvem srečanju zagonskih podjetij z inovacijami za dvojno rabo povzela Ajda Voldan z ministrstva za obrambo (MORS) in članica odbora direktorjev Nato Diana.

Finančna direktorice programa Diana Jyoti Hirani-Driver je na srečanju dejala, da so zagonska podjetja najboljša v kombiniranju marketinškega potenciala projektov in tehnologije, in dobrih sto predstavnikov startup scene iz okoli 20 različnih področij pozvala: "Prosim dajte predlog, kako lahko vaša inovacija služi obrambi in zagotovili vam bomo dostop do 180 testnih laboratorijev v članicah, testiranje na vojaških vajah in možnost uveljavitve na vseh trgih članic zveze Nato."

Razdrobljenost in neenotnost kapitalskega trga v Evropi preprečuje učinkovito razporejanje kapitala in hitrejšo gospodarsko rast, ki bi jo poganjale inovacije, smo (znova) slišali na bančni konferenci na Brdu pri Kranju.

"Hrvaška je bližje Avstriji kot Ljubljani, tega se politiki v Ljubljani ne zavedajo," je povedal prvi mož NLB Blaž Brodnjak. "Če ne bomo imeli varnosti, drugega ne moremo pričakovati," je na konferenci slovenskih bančnikov povedal Brodnjak in dodal, da bi morala biti naša druga prioriteta izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Če bo gospodarstvo nekonkurenčno, bo med drugim padla medgeneracijska solidarnost, je napovedal.  

Svet gre v multipolarnost, s tem pa se povečujejo napetosti med velikimi državami. Desetletja so bile namreč ZDA dominantna država, ekonomsko, politično in tudi vojaško, to obdobje pa se zdaj končuje, je bilo še slišati na bančni konferenci.

Na njej je spregovoril tudi ekonomist in predavatelj Mojmir Mrak, ki je dejal, da je cilj Trumpove politike višja gospodarska rast, zaščita domačih delovnih mest, vračanje industrije v državo in zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja. To želi doseči s protekcionizmom, deregulacijo, znižanjem davkov, prestrukturiranjem proračunskih odhodkov in omejevanjem priseljevanja, je povedal strokovnjak in dodal, da se z visokimi carinami "vračamo se sto let v preteklost".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar