Čeprav večina ob ponaredkih pomisli na Adidasove Yeezy športne copate, ali Nikove 'Jordanke', pa Rolexove ure in Guccijeve torbe, je med najpogosteje ponarejenimi izdelki hrana. Urad EU za intelektualno lastnino (EUIPO) opozarja na vse večjo problematiko ponarejenih živil. Težava ponarejenih živil je, da so v njih bile najdene nevarne snovi, med drugim metanol, živo srebro in strupeni pesticidi.
Ponarejeni izdelki so pogosto povezani z luksuznimi izdelki ali sektorjem oblačil in mode. Po oceni groženj kriminala na področju intelektualne lastnine (OCTA) za leto 2022 so bila živila – zlasti piškoti, testenine, čips in sladkarije – druga najpogosteje zasežena kategorija izdelkov na zunanjih mejah EU v letu 2020. Kot poročajo, so pristojni državni organi v eni operaciji v 2024 po vsej EU zasegli ponarejena živila v vrednosti 91 milijonov evrov.
Europol and Guardia Civil
Ponaredki najpogosteje iz Kitajske in Turčije
Urad je ob dnevu boja proti ponarejanju zagnal kampanjo »Kaj je na vaši mizi?«. S to želijo opozoriti na grožnjo ponarejene hrane in pijače v EU. Med najbolj ponarejenimi izdelki so vina in žgane pijače. Po podatkih urada EUIPO je bil sektor vina in žganih pijač med letoma 2013 in 2017 eden najbolj prizadetih zaradi ponarejanja. Skupno letno izgubo v prodaji ocenjujejo na 2,289 milijarde evrov ter izgubljenih približno 5.700 delovnih mest. Iz naslova davkov ocenjujejo, da je bil izpad 2,068 milijarde evrov. Samo v Sloveniji se v tem sektorju vsako leto izgubi sedem milijonov evrov prodaje in 19 delovnih mest, ocenjujejo.
Ponaredki so tveganje za zdravje
Ponarejanje v živilskem sektorju predstavlja tudi precejšnje tveganje za zdravje potrošnikov, škoduje pa tudi evropskim gospodarstvom in kulinarični dediščini, opozarja urad EUIPO. Zadnji podatki iz leta 2019 in 2020 kažejo, da sta bili Kitajska in Turčija med najpogosteje navedenimi državami izvora ponarejene hrane in pijače, zasežene na zunanjih mejah EU. V poročilu Europola poudarjajo, da je elektronsko trgovanje ponarejevalcem ponudilo nove možnosti za distribucijo ponarejenih živil.
Kriminalci ponarejajo oznake in embalažo živil ter prilagajajo proizvodne procese, osredotočajo pa se na izdelke z visoko vrednostjo, opozarjajo. Potrošniki zato vse težje prepoznajo pristne izdelke. Pri alkoholnih pijačah pogosto ponovno uporabijo originalne steklenice ali natisnejo ponarejene etikete, ki jih nalepijo na prazne steklenice, kar potrošnikom in organom otežuje razlikovanje med zakonitimi in ponarejenimi izdelki.
Europol and Guardia Civil
Kje je največ ponaredkov?
V namen lažjega prepoznavanja so na izdelkih natisnjene geografske označbe, ki so znak pristnosti. V Evropski uniji (EU) je registriranih več kot 3.600 proizvodov z geografsko označbo. Francija, Italija in Nemčija so vodilne v proizvodnji in porabi proizvodov z geografsko označbo. Vino predstavlja 54 odstotkov celotne porabe proizvodov z geografsko označbo v EU, zaradi česar je še posebej izpostavljeno ponarejanju. Drugi proizvodi, ki so močno prizadeti zaradi ponarejanja, so oljčno olje, pivo, meso, sir in drugi mlečni izdelki.
Kako se zaščititi?
Pomembno je pazljivo pregledati embalažo in sam izdelek, saj so ponaredki pogosto slabo izdelani ali vsebujejo pravopisne napake. Pri preverjanju pristnosti izdelka lahko dodatno pomagajo orodja za preverjanje pristnosti, kot so QR-kode in hologrami.
Potrošnikom na uradu EUIPO priporočajo, da kupujete pri uradnih trgovcih in prek uradnih distribucijskih kanalov ali na uradnih spletnih straneh blagovnih znamk. Na ta način se boste najlažje izognili ponarejenim izdelkom. Potrošniki morajo zlasti paziti na uradne oznake geografske označbe EU, kot so ZOP, ZGO in ZTP, da se prepričajo o pristnosti izdelkov, ki jih kupujejo. Preverjanje označevanja izdelkov in njihovega porekla ter preverjanje certifikacijskih logotipov lahko pomaga potrditi verodostojnost izdelka.
V 2024 zasegli 22 tisoč ton živil
Europol je v sodelovanju z drugimi organi in uradi v 2024 v 29 državah Evrope ter proizvajalci živil in pijač zasegel 22.000 ton živil in okoli 850.000 litrov (večinoma alkoholnih) pijač v vrednosti 91 milijonov evrov. Operacija je privedla tudi do razbitja 11 kriminalnih mrež in prijave 278 oseb sodnim organom v zvezi s ponarejanjem.
.webp){kind=icon}
