Davki: Minister Boštjančič znova v konflikt z mediji

Nedavno poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je Slovenijo z vidika naraščanja davčnih obremenitev uvrstilo v sam vrh. Davčna obremenitev plač v članicah OECD-ja se je lani sicer tretje leto zapored zvišala. Delež bremena davkov in socialnih prispevkov v celotnem strošku dela za samskega delavca se je namreč zvišal v več kot polovici držav članic, najbolj pa prav v Sloveniji in Italiji.

Kot razlog za drugi največji dvig nad odstotno točko je organizacija navedla uvedbo pavšalnega obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje zaposlenih, kar je za vlado Roberta Goloba eden izmed poglavitnih dosežkov tako imenovanih mini reform, v katero so se prelevile ambiciozne in bolj velikopotezne sistemske.  

Kmalu po objavi so v zrak skočili gospodarstveniki, na čelu z Gospodarsko zbornico Slovenije. "Takšno poslovno okolje in obremenitve z vedno večjimi javnimi stroški vodijo le k slabšemu poslovanju podjetij, izgubi delovnih mest, nižjim plačam in slabšemu življenjskemu standardu nas vseh," se je po objavi OECD oglasila generalna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal.

Boštjančič: 'Slovenija na lestvici OECD ni ne druga ne peta'

Predstavniki vlade, predvsem njen podpredsednik in finančni minister Klemen Boštjančič, so v zadnjih dneh krenili v javni protinapad branjenja dosežkov vlade na področju davkov. To je Boštjančič podobno kot v primeru prve izdaje ljudske obveznice lani storil v svojem speficično neposrednem in z vidika komunikacijske stroke konfrontacijskem slogu.

Spomnimo, da je komentator Luka Lisjak Gabrijelčič o takratnem načinu obračuna z mediji za Bloomberg Adria dejal, da ima "vlada ima resne probleme z javnim komuniciranjem", predavatelj korporativnega komuniciranja s katedre za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Klement Podnar, pa da "mediji niso krivi" za uspeh ali neuspeh določenih projektov vlade.

V včerajšnjem pogovoru za RTV Slovenija je minister na vprašanje, ali ne bi bilo prav zaradi naraščajočih obremenitev smiselno odložiti uvedbo dvoodstotnega davka za dolgotrajno oskrbo, podal svoj specifičen pogled na dejstva raziskave OECD. Povedal je, da vlada tega ne namerava storiti, potem pa nadaljeval, da "v zadnjih dneh se je znova sprožil plaz očitkov, predvsem vezan na zadnje poročilo OECD-ja glede tega davčnega primeža, ker Slovenija seveda ni druga, tudi ni peta, je pa dejstvo, da je precej v zgornji polovici".

Pojasnil je, da se je davčni primež v letu 2024 povečal glede na leto 2023 "zato, ker smo v Sloveniji uvedli tako imenovani obvezni zdravstveni prispevek kot nadomestilo za tisto, čemur smo včasih rekli dodatno zdravstveno zavarovanje". Ker pa je to pri ljudeh, ki so zaposleni, vezano na bruto plačo, se pa pri izračunu bruto obremenitve plače v tem tako imenovanem davčnem primežu kaže, kot da smo povečali obremenitev, je še pojasnil.

So hrvaške javne storitve slabše od slovenskih?

Užaloščeno se je odzval še v zapisu na omrežju LinkedIn, kjer je podobno kot v primeru ljudske obveznice, kar je Podnar takrat ocenil, kot da ima minister "morda težave z nadzorovanjem lastnih čustev", dejal, da z odzivom "zavestno tvega plaz negativnih odzivov. A nič zato, tega sem se, kot politik, že navadil". Pri tem pa ciljal na medije in novinarje, češ da "ne pristajam na to, da ne bi smel biti tudi sam kritičen, še posebej naj bi bilo to 'no go', ko gre za novinarje".

Minister se je namreč odzval na zapis kolegov s časnika Financ, ki so dejali, da Slovenci na račun 25-odstotnega davka na dividende Hrvatom "ne zavidamo samo res lepe obale, ampak tudi davke". Pri naših južnih sosedih je namreč ta davčna obremenitev nižja, in sicer 12-odstotna. 

Na kar je minister odgovoril, da imajo sosednje s 25-odstotno stopnjo višji DDV. Boštjančič je ob tem zapisal, da naj novinarji raje pogledamo, kakšen nivo imajo na Hrvaškem s stališča javnih storitev; s čimer je slabo prikriti kritiki na račun domačih medijev dodal še kritiko sosednje države, ob tem pa ni natančno pojasnil dejansko, kakšen naj bi ta nivo (kvalitativno) dejansko bil. Zanimivo bo spremljati, kako se bo na to neizzvano in deplasirano kritiko odzval Zagreb.

Minister je v zapisu še svetoval naj v primerjave davčne politike namesto Hrvaške raje vključimo Nemčijo ali Avstrijo. "Kakšen davek bi plačala avstrijski in nemški Johann na donos na delnice po 2 letih? Ali pa Giovanni? Aja, pa upam si reči, da večina Slovencev vidi Dansko kot 'obljubljeno deželo'. Prepričan sem, da avtor ve, koliko bi Johannes tam plačal davka na donos na delnice po 2 letih".

Kritiko je sklenil s pripisom, da bi bilo smiselno primerjati še obdavčenje izplačila donosa na delnice po 15 letih lastništva po omejenih državah. "Ampak seveda, take primerjave bi bile najbrž označene, kot zavajajoče, necelovite, iztrgane iz konteksta," je potegnil črto pod objavo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar