Prihodki po obdavčitvi so se lani zvišali v skoraj treh četrtinah držav OECD, nekoliko višji so tudi davki, ugotavljajo v zadnjem objavljenem poročilu OECD.
Najpogosteje so k višjemu davčnemu primežu prispevali višji prispevki za socialno varnost. Povečanje je bilo lani manjše kot v prejšnjih dveh letih.
Leta 2024 je davčni primež za samskega delavca znašal v povprečju 34,9 odstotka, najvišjega pa imajo v Belgiji, kjer znaša 52,6 odstotka. V Sloveniji smo s 44,56 odstotka krepko nad povprečjem. Pred nami so le Avstrija, Italija, Francija, Nemčija in prej omenjena Belgija (to pomeni, da smo "napredovali" za eno mesto).
Preberi še
Ivan Simič: Z višjim DDV do razbremenitve plač
Nekdanji prvi davkar Ivan Simič meni, da so v Sloveniji še rezerve za znižanje obdavčitev.
02.05.2025
Koliko zaslužijo slovenski managerji in kdo ni dobil variabilnega dela
Največji fiksni prejemek (plača) 753 tisoč evrov bruto, variabilni del pa tik pod milijonom evrov
23.04.2025
Minimalna plača več kot 2.000 evrov bruto. Blaginja ali past za trg dela?
Najvišje minimalne plače: Luksemburg, Irska, Nizozemska, Belgija, Nemčija - vsi več kot dva tisočaka. Slovenija se z minimalno plačo uvršča v sam vrh.
24.04.2025
Karte na mizo: bliža se dan, ko vaša plača ne bo več skrivnost
Bo razkritje višine plače v oglasih kmalu zakonsko obvezno?
16.04.2025
E-pismo: Bruto milijonarja Blaž Brodnjak in Jože Colarič
Od obračunanega bruto prejemka do neto zneska, ki pristane na računu, "izgine" 60 odstotkov bruto zneska, kaže primer Jožeta Colariča, predsednika uprave Krke.
12.04.2025
Povišanje za več kot odstotno točko sta beležili državi Slovenija in Italija. Slovenija, +1,44 odstotne točke glede na leto prej, predvsem na račun novega obveznega zdravstvenega prispevka, medtem ko v Italiji (+1,61 odstotne točke) tisti s povprečno plačo niso več upravičeni do znižane stopnje prispevkov za socialno varnost.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) izpostavlja, da je njihova analiza, za koliko so se povečali davki in prispevki zaposlenih, ki neposredno znižujejo plače zaposlenih, pokazala, da bodo zaposleni s povprečno bruto plačo v obdobju 2023-2026 zaradi v zadnjih treh letih uvedenih sprememb zakona o dohodnini in sprejetih dodatnih davkov ter prispevkov prikrajšani za 3.600 evrov neto, zaposleni z dvakratnikom povprečne plače pa kar za 5.200 evrov. "GZS je opozorila vlado na nevzdržne dodatne obremenitve podjetij v Sloveniji in nujno razbremenitev plač zaposlenih," so zapisali v današnjem poročilu.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je opozorila, da vse te obremenitve tako plač zaposlenih kot podjetij, skupaj z nevzdržnimi cenami električne energije, zgolj povečujejo stroške poslovanja podjetij ter rušijo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in industrije: "Takšno poslovno okolje in obremenitve z vedno večjimi javnimi stroški vodijo le k slabšemu poslovanju podjetij, izgubi delovnih mest, nižjim plačam in slabšemu življenjskemu standardu nas vseh." Vlado so že februarja pozvali k razbremenitvi stroškov dela.
.webp){kind=icon}
