Ameriški finančni minister Scott Bessent ima te dni polne roke dela. Ob uvedbi recipročnih carin njegovega šefa, predsednika Donalda Trumpa, je prejšnji teden hitel zatrjevati, da so te učinkovite, saj naj bi na ta račun interes za trgovinska pogajanja z ZDA izrazilo preko 50 držav.
Hkrati je moral Bessent podpreti tudi nerazumno stopnjevanje carinskega pritiska na Kitajsko, ki se Trumpovim grožnjam nikakor ne namerava ukloniti, ampak jim vztrajno in glasno kljubuje ter na račun ameriškega ekonomskega izsiljevanja po svetu celo oblikuje partnerstva. "Kaj bomo izgubili, če bodo Kitajci zvišali carine na naše izdelke? Tja izvažamo eno petino tistega, kar oni izvažajo k nam, zato je to za njih izguba," je denimo dejal ob eksalaciji trgovinske vojne.
Brez skrbi
Toda ZDA iz prejšnjega tedna, ko so trgi zaradi negotovosti začeli zavračati ameriški dol in posledično dolar, ki močno slabi, niso izšle brez prask. Zato ima Bessent zdaj novo nalogo – kako zaščiti ugled dolarja in ameriških obveznic kot varnih naložb in zatočišč v času kriz? Težava je tokrat seveda ta, da so zadnjo krizo, ki je državo potisnila odločno v smeri recesije, kapitalske trga pa v razprodajo, ZDA povzročile same.
Preberi še

Borzni pregled: Borzni vrtiljak, zlato na vrhu, dolar na dnu in nihajni kripto
Dolar na šestmesečnem dnu, zlato do novega rekorda, nafta na najnižji vrednosti v štirih letih.
14.04.2025


Yannis Varufakis: Trump kot Nixon – nadzorovani razpad za hegemonijo ZDA
Po mnenju grškega ekonomist Yannisa Varufakisa so carine namenjene ohranjanju ameriške hegemonije.
14.04.2025

Kitajska odgovorila s 84-odstotnimi carinami na ameriško blago
Kitajska je odgovorila Ameriki.
09.04.2025
Težava ameriškega dolga ni samo v tem, da je ta obsežen in povečini v rokah Japonske in Kitajske, ki jih je Trump močno udaril z recipročnimi carinami. Trump je prihodke iz naslova carin poskušal izkoristiti za poplačilo dolga, a podatki ameriškega ministrstva za finance kažejo, da carine v državno blagajno namesto dveh milijard dolarjev dnevno, kolikor je napovedal Trump, po podatkih ministrstva za finance prinašajo le 200 milijonov dolarjev.
Bessent ima zdaj novo nalogo – kako zaščiti ugled dolarja in ameriških obveznic kot varnih naložb in zatočišč v času kriz?
To pa še ni vse, saj imajo Kitajci v rokah za 760 milijard dolarjev obveznic, Japonci pa za skoraj 1000 milijard. Če bi se dve največji upnici ZDA odločili, da posežeta po razprodaji ameriških dolžniških papirjev, bi državo zagotovo pahnili v nepojmljivo finančno krizo, nemara celo bankrot.
A Bessent meni, da se to ne dogaja in se tudi ne bo. "Mislim, da tuji vlagatelji ne izvajajo dampinga", je dejal Bessent v ponedeljek v pogovoru za televizijo Bloomberg. Opozoril je na povečano tuje povpraševanje po 10- in 30-letnih državnih vrednostnih papirjih prejšnji teden.
Prodajo ameriškega dolga ob napovedi uvedbe recipročnih carin pa ni hotel pripisati državam upnicam, ampak strategiji zmanjševanja portfeljskih tveganj. Državni papirji so prejšnji teden doživeli največji tedenski padec po letu 2001, skupaj s padcem vrednosti dolarja, ki ga nekateri razumejo kot znak zmanjšanja mednarodnega zaupanja v ameriški dolg.
Ameriški finančni minister miri, da ni razloga za paniko, pa tudi za ukrepanje še ne. "Imamo velik nabor orodij, ki jih lahko uporabimo", je zagotovil glede tega. Bessent je dejal, da je med temi orodji tudi program odkupa vrednostnih papirjev starejše izdaje, ki ga izvaja ministrstvo. Dodal je, da "če bi želeli, bi lahko povečali odkup."
'Ne vem, čemu se smeji Kitajska'
Ministrstvo za finance je lani začelo izvajati prvi redni program odkupa v zadnjih dvajsetih letih, piše Bloomberg. Namen je izboljšati likvidnost starejših vrednostnih papirjev, s katerimi se redkeje trguje kot z novejšimi. V preteklih obdobjih državne intervencije na trgu je bila glavni akter centralna banka Fed, ki je odkupovala velike količine dolžniških vrednostnih papirjev na sekundarnem trgu.
"Mislim, da tuji vlagatelji ne izvajajo dampinga", je dejal Bessent v ponedeljek v pogovoru za televizijo Bloomberg. Opozoril je na povečano tuje povpraševanje po 10- in 30-letnih državnih vrednostnih papirjih prejšnji teden.
Nekdanji upravitelj hedge sklada je dejal, da se je v svoji karieri naučil, da "ne smemo gledati na to, kaj se zgodi v enem tednu", saj je to kratko prehodno obdobje. Pred dnevi se je minister tudi sestal s prvim možem Feda Jeromom Powllom, pri čemer je dejal, da bankir ni bil zaskrbljen zaradi dogajanja na valutnih in obvezniških trgih, saj bi se v nasprotnem primeru verjetno oglasil v javnosti.
Podobno kljubovalen je bil tudi glede statusa dolarja kot svetovne rezervne valute, za katerega je dejal, da "še vedno smo svetovna rezervna valuta" in še vedno imamo "močno dolarsko politiko".
In kaj minister meni o kitajskem komentarju na stopnjevanje carinskega pritiska na azijsko velikanko, za katerega je Peking dejal, da je šala? "Morda ima minister za trgovino drugačen smisel za humor, vendar jaz v tem ne vidim ničesar smešnega," je bil odrezav Bessent.