Zbrali smo slovenske odzive na ameriške carine

Ameriški predsednik Donald Trump je uresničil obljube: na 2. april je množici držav napovedal carine, Evropski uniji (EU) denimo 20-odstotne. Naša bratska republika iz nekdanje skupne države Srbija je imela še manj sreče, saj so jo doletele 37-odstotne carine.

Kako carine komentirajo predstavniki slovenskega gospodarstva, kako poznavalci kapitalskih trgov?

Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc je komentiral, da je pristop ameriškega predsednika Donalda Trumpa po eni strani presenetljiv. Namreč, slabi tudi profitabilnost ameriških multinacionalk, tako da gre za boj proti multinacionalkam, podjetjem, ki imajo različne proizvodne lokacije.

Ocenjuje tudi, da cilj ameriškega predsednika - skuša vrniti proizvodnjo na domača tla, pa rešiti po njegovih besedah nepoštene carine drugih držav -, ne bo dosežen. Po njegovem mnenju bo sledila rast cen v ZDA, kar bo po denarnici udarilo Američane.

Opozarja na nevarnost, kako se bodo druge države odzvale na carine ZDA. Govori o dveh možnih pristopih: ena možnost je, da se skušajo pogajati za nižje carine ali izvzetje, druga pa, da odgovorijo na enak način in uvedejo carine na določene izdelke ali vse izdelke iz ZDA. Zaradi prepletenih dobavnih verig pravi, da v kolikor države med seboj uvajajo različne carine, to dejansko lahko prinese nadproporcionalen dvig končne cene izdelka. Prelivanje carin v končne cene potrošnikov bi spodbudilo inflacijo, učinek pa bi bil najbolj negativen za ZDA: "Če mi recipročnih carin ne uvedemo, tega učinka za nas ne bi bilo."

Po njegovem mnenju imamo tudi v EU močne protiargumente na carine. ZDA namreč ustvarjajo velik presežek pri izvozu storitev, krivci za to pa so ameriški tehnološki velikani, ki pri nas ustvarjajo visoke dobičke. 

Evropska unija (EU) je lani v ZDA izvozila za 530 milijard evrov blaga, kar je približno tri odstotke bruto domačega proizvoda EU, z vidika dodane vrednosti pa je bil delež približno 1,5-odstoten. "Z makroekonomskega vidika to ne pomeni, da bi zaradi teh učinkov mi padli v neko recesijo," komentira Ivanc.

Izpostavlja pa še eno nevarnost - zasutje z uvozom blaga iz Azije, saj smo zanje drugi najpomembnejši trg za ameriškim. V tem primeru obstaja bojazen, da bi Evropa morala poseči po določenih carinah za zaščito proizvodnje na evropskih  tleh.

OZS: Trgovinska vojna je najslabša strategija

Pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), ki jo vodi Blaž Cvar, pojasnjujejo, da so obrtniki in podjetniki, ki jih zastopa OZS, vezani na ameriški trg predvsem posredno, kot podizvajalci velikim podjetjem iz EU, predvsem v avtomobilski panogi: "Carine bodo vsekakor imele negativen vpliv na obseg proizvodnje in na dobičke določenih podjetij, kar pomeni več pritiska na cene tudi za slovenska podjetja, ki so podizvajalci velikim podjetjem." Posledice so lahko tudi odpuščanja, pravijo, lahko pa se tudi zgodi, da bodo podjetja iskala alternativne priložnosti oz. nove poslovne partnerje, ki so vezani na druge trge: "Glede na dogajanje na evropskem trgu, kjer se je avtomobilska industrija že pred tem soočala s težkimi razmerami in odpuščanjem, bo to vsekakor dodaten udarec za panogo."

"Ocenjujemo, da bodo nekatera podjetja svoje proizvodnje preselile na ameriški trg, a imajo tudi tam, kot lahko slišimo od podjetij, številne izzive zaradi delovne sile. Selitev proizvodnje v ZDA je sicer tudi cilj predsednika Trumpa. Druga možnost pa je strategija umika, kar pomeni, da bodo podjetja iz EU poiskala druge trge."

Po njihovem mnenju je trgovinska vojna najslabša strategija - pisali smo, da si Pariz in Berlin prizadevata za agresivnejši odziv: "Vendarle upamo, da bi EU dosegla dogovor z ZDA in preprečila trgovinsko vojno."

Marjan Trobiš, ZDS: Na koncu vse plača potrošnik

"Včeraj je deževalo in danes očitno za nekatere sije sonce," je krajši pogovor na temo carin z nami začel predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš, pa tudi direktor družbe Boxmark Lether iz avtomobilske industrije. Komentira, da tako hitrih sprememb v več kot 200-letni zgodovini nismo doživeli, carinsko presenečenje pa da bo Evropo močno pretreslo, pa tudi svet.

"Mislim, da delajo račun brez krčmarja," komentira Trobiš. Ocenjuje, da bodo kratkoročno res beležili lep priliv v ameriško blagajno, ne verjame pa, da bo to dobro gospodarstvo - na koncu vse plača potrošnik: "Višje cene, pritisk na plače in inflacija."

Dodaja, da se selitev proizvodnje ne more zgoditi čez noč, potrebuje pa se tudi ustrezno usposobljen kader. Po njegovem mnenju bi lahko v marsikaterem podjetju prišlo do zastojev: "Če ni dovolj izdelanih dobavnih verig, ki se porušijo, se bo zgodilo, da bodo tovarne stale, to pa pomeni manjši promet in recesijo."

Prepričan je, da bo Trumpov korak vodil k oblikovanju novih tržnih con in trgovinskih sporazumov. Sam je zagovornik, da se sede za pogajalsko mizo, kot pa ad hoc rešitve, ki jih danes ponuja Trump. Ta, tako Trobiš, ni politik, temveč glede na stvari z gospodarstvenega vidika, kar je drugače od diplomacije.

"Trenutno nihče ne ve, kaj misli gospod Trump. Je pa po moje odvisno tudi od vremena, klime in kako se zbudi," je pripomnil.

Igor Štemberger, Ilirika: Upam, da v ZDA ne sledi recesija

Predsednik uprave Ilirike Igor Štemberger se je v svojem komentarju vrnil v čas po drugi svetovni vojni in komunizmu, ko nas je ZDA potrebovala ne samo kot trg, ampak predvsem kot neke vrste območje in cono: "S tem seveda ni delala samo usluge Evropi in evropskim državam, ampak je predvsem preprečila širjenje te ideologije na svoj prostor in v svojo državo." Po njegovem mnenju z nami ni imela toliko stroškov, kot je iz tega naslova imela koristi, "kar seveda napačno prikazujejo in zavajajo javnost s tem. To je bil izključno njen interes."

Stvari so se medtem spremenile. Izpostavlja Rusijo, ki je danes v vojni z Ukrajino, in je nekoliko oslabljena ali bistveno drugačna, kot je bila v času polne moči komunističnega režima: "In zdaj nas Amerika niti ne rabi več tako zelo, temveč nas vidi kot konkurentko, ki gospodarsko in tehnološko napreduje. Mislim, da imajo cilj, kako obrniti razmerje moči zopet in ponovno v svoj prid. Ne tehnološko zaostajati, ne zaostajati z vplivom in (p)ostati vodilni."

Štemberger ocenjuje, da skušajo na nek način razkrojiti ustaljena razmerja, red, ki so se ga države več ali manj držale: "Carine se morda na prvi pogled zdijo brezglave, a vnašajo nemir, manjšo potrošnjo, manjšo rast ostalih držav. Ni enostavno danes razmišljati o tovarni v ZDA, pa potem v Indokini, to so velike investicije. Razvoj bo marsikje zastal."  

Kaj sledi? "Upam, da v ZDA ne sledi recesija," je odvrnil sogovornik. Ker če bo, "imamo neko žalostno sliko pred sabo, ki bo prej ali slej v določenem odstotku zajela prav vse". 

So večji padci na borzi še mogoči? Ameriški indeks S&P 500 je v zadnjem mesecu ob več kot desetino vrednosti. So padci lahko še globlji? "Menim, da so trgi nekaj let rasli lepo," komentira Štemberger. Zaradi napovedanih odzivov nekaterih držav, da bodo odgovorile enako močno, nekatere še huje, pa ocenjuje, da to ne more pozitivno vplivati na rast trgov.

    

Tilen Šarlah, Acex: Pričakovanja so precej črnogleda

"Uvedba obsežnih carin, ki jih je predsednik ZDA Donald Trump napovedal, ima pomembne posledice za surovinske trge, saj carine neposredno vplivajo na cenovno dinamiko, povpraševanje in globalne dobavne verige," se je odzval Tilen Šarlah iz družbe Acex. Finančni trgi so že zanihali navzdol, čeprav so bila pričakovanja že deloma vključena v tečaje. Upadle so tudi cene surovin, medtem ko so vlagatelji, po besedah Šarlaha, varno zatočišče našli v zlatu, ki je že praktično leto in pol v rastočem trendu.

"Pričakovanja so precej črnogleda, pojavlja se možnost globalne recesije in stagflacije, ki je pojav nizke gospodarske rasti in visoke inflacije. Vlagatelji so postali zelo previdni, kar se vidi po odtekanju kapitala iz bolj tveganih naložb, v varnejše," opaža. Dodaja, da je kratkoročno zaznati odliv kapitala s finančnih trgov - je proces, ki je že v teku nekaj tednov. Dolgoročno gledano bodo vlagatelji počasi prišli nazaj, saj bo kapital začel iskati podcenjen naložbeni razred, vprašanje pa je, kakšna škoda bo na makro ravni že do takrat narejena: "Vpliv na surovinske trge bo različen, skupen imenovalec vseh pa je povečanje stroškov in zmanjšanje povpraševanja."

SIJ: Carine bodo prizadele tudi gospodarstvo ZDA

Iz družbe SIJ, ki je lani v ZDA ustvarila 9,9 odstotka prihodkov od prodaje in ki je osredotočena tudi na širitev v ZDA, so jih doletele carine v prejšnjem krogu, ki so začele veljati 12. marca: "Po naših informacijah so jeklo, aluminij, baker in zlato izključeni iz včeraj napovedanih t.i. 'recipročnih carin' ZDA. V Skupini SIJ torej ohranjamo naš dosedanji pogled na uvedbo carin na jeklo in aluminij, ki so začele veljati 12 marca." Dodajajo, da so po novem ocarinjeni tudi proizvajalci jekla denimo iz Brazilije, Kanade, Mehike in Koreje, ki so največji uvozniki jekla v ZDA: "To nas postavlja v boljše izhodišče kot leta 2018. Verjamemo, da bodo cene dvignili tudi domači jeklarji. Domača industrija, ki porablja jeklo, že opozarja na povišanje cen jekla, kar pomeni, da lahko pričakujemo, da bodo carine prizadele ne le uvoznike jekla v ZDA, ampak tudi domače gospodarstvo. Ameriški trg se sicer v manj kot mesecu dni od uvedbe carin zaenkrat še ni povsem prilagodil na nove okoliščine."

V Skupini SIJ tudi v povezavi z Akcijskim načrtom za jeklo ocenjujejo, da je v teh okoliščinah za evropsko gospodarstvo ključno, da EU ukrepa ciljano in smiselno: "Namesto uvajanja vsesplošnih carin po sistemu 'oko za oko', ki bi lahko dosegle podoben učinek tudi v EU, je treba zaščititi najhuje prizadete industrije, ki so del številnih vrednostnih verig v EU, in preprečiti nelojalno konkurenco na domačem trgu, obenem pa spodbujati domače naložbe in potrošnjo."

Dodajajo, da se v tem trenutku odpirajo številne priložnosti za sklepanje novih trgovinskih dogovorov s partnerji, ki bodo ob poslabšanju odnosov z ZDA in ob volatilnih ukrepih trenutne administracije iskali stabilnost in poštenost v trgovinskih odnosih: "To je zagotovo nekaj, kar EU v tem trenutku lahko ponudi. Če bomo uspešni pri izkoriščanju takih priložnosti, se lahko dobavne verige prestavijo v EU, kar bi pozitivno vplivalo na domače gospodarstvo, na zviševanje industrijske aktivnosti, kar seveda ugodno vpliva tudi na porabo jekla."

Minister Matjaž Han: Ključen je čim bolj enoten odgovor na ravni EU

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport obžalujejo uvedbo carin zoper EU, saj da je njihova uvedba zaradi prepletenosti dobaviteljskih verig škodljiva tako za EU kot za ZDA in ostali svet: "EU in ZDA bi morali ostati strateški partnerici in zaveznici, saj ustvarita kar tretjino svetovne trgovine z blagom in storitvami."

Minister Matjaž Han meni, da trgovinske vojne in protekcionistične ovire ne pomagajo nobeni ekonomiji: "Vlada bo proučila, kaj bodo ti ukrepi prinesli slovenskemu gospodarstvu, in oblikovala stališče za sprejetje skupnih ukrepov na ravni EU." Poudarja, da nobene poteze ne smemo potegniti prehitro, da se razmer ne poslabša: "Ključen je čim bolj enoten odgovor na ravni EU. Hitro sprejemanje protiukrepov lahko poleg ameriškega prizadene tudi evropsko in s tem naše gospodarstvo. Če se bo le dalo, menim, da se bo treba usesti za mizo in se dogovoriti za normalno delovanje gospodarstev brez trgovinskih ovir."

EU si po besedah ministrstva ne želi eskalacije trgovinskih ukrepov, se pa bo odzvala s skrbno premišljenimi protiukrepi po analizi celovite situacije: "Pripravljen že ima prvi paket za aktivacijo dodatnih 25-odstotnih carinskih dajatev na uvoz izbranih izdelkov iz ZDA, kot je bil v veljavi že leta 2018." Pripravlja pa se tudi drugi paket proizvodov za uvedbo dodatnih carinskih dajatev.

 

Ob 19.50 dopolnjeno z odgovorom ministrstva, pristojnega za gospodarstvo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar