Ob grožnjah tako imenovanih vzajemnih carin predsednika Donalda Trumpa, je Evropa strnila vrste. Neformalni voditeljici bloka 27 držav, Francija in Nemčija, pa si prizadevata za odločnejši odziv na carinske ukrepe in povračilne udarce, ki bi lahko okrepili pogajalski položaj Bruslja.
Francoski predsednik Emmanuel Macron meni, da bi morala EU biti pripravljena na odziv, ki vključuje možnostmi, kot je napad na ameriško tehnologijo in storitve. Francija želi doseči rešitev trgovinske vojne s pogajanji, vendar se vlada v Parizu zavzema tudi za ostrejši odziv, so za Bloomberg povedali ljudje, ki so seznanjeni z razmišljanjem francoskega predsednika.
Nemški kancler v odhajanju Olaf Scholz je medtem povedal, da bodo carine obremenile tudi ameriški izvoz in opozoril na zapletene dobavne verige: "Včasih obstaja toliko odvisnosti v dobavnih verigah, da se nekatere stvari pošiljajo sem in tja po stokrat. Tega ni mogoče preprosto ustaviti."
Scholzev gospodarski minister Robert Habeck medtem pričakuje, da bo predsednik Trump popustil pod pritiskom Nemčije in Evrope. "Vidim, da se Trump uklanja pod pritiskom in popravlja svoje napovedi. Ta pritisk morata zdaj izvajati Nemčija in Evropa," je povedal.
"EU je največji enotni trg na svetu," je povedal kancler Scholz, "zato imamo vse možnosti, da se odzovemo enotno in odločno ter pokažemo, da imamo svoje instrumente za ukrepanje – in da jih bomo uporabili."
Kakšno pot bo ubrala Evropa?
Tiskovna predstavnica francoske vlade Sophie Primas je za radio RTL povedala, da bi lahko Evropska komisija do konca aprila za ameriška podjetja uvedla davek na digitalne storitve. ZDA imajo presežek v trgovini s storitvami z blokom in takšna poteza bi verjetno še povečala napetosti z ameriškim predsednikom, navaja Bloomberg. Za tovrstno uvedbo bi EU potrebovala soglasje vseh članic.
"Napoved predsednika Trumpa je velik udarec za svetovno gospodarstvo," je izjavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Pripravljamo se na nadaljnje protiukrepe za zaščito naših interesov in podjetij, če pogajanja ne bodo uspešna." Kljub temu pa je predsednica komisije povedala, da bi trgovinski spor raje rešila s pogajanji.
Fena
Nekateri evropski voditelji pa so ubrali bolj povezovalni ton. Med njimi je finski predsednik Alexander Stubb, ki je povedal, da bi morala celotna Evropa sodelovati z Združenimi državami Amerike pri vprašanju trgovinskih carin.
Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon pa se je strinjala s predsednice Evropske komisije, da carine predstavljajo hud udarec. Izrazila je upanje, da bo mogoče v pogajanjih z ZDA doseči izjeme, ki bodo zaščitile slovensko gospodarstvo, navaja STA.
Trgovinski ministri EU se bodo sestali 7. aprila.
Madrid napovedal 14 milijard evrov za ublažitev carin
Španija načrtuje 14,1 milijarde evrov pomoči in financiranja kot odziv na carine, hkrati pa poziva EU, naj ustanovi sklad za prizadeto industrijo, je danes povedal predsednik španske vlade Pedro Sanchez. Sveženj bo začel veljati takoj in bo vključeval 7,4 milijarde evrov novega financiranja, preostanek pa bo zagotovljen iz obstoječih instrumentov, je po poročanju Bloomberga dejal Sanchez.
Predlagani evropski sklad bi po besedah Sancheza uporabil prihodke od carin, ki bi jih v odgovor Trumpu sprejel Bruselj. "Carine, ki jih je napovedal predsednik Trump, niso recipročne, ampak izgovor za škodovanje državam," je povedal španski premier.
.webp){kind=icon}
