Bo EU popustila pri sankcijah zoper Rusijo?

Voditelji Evropske unije (EU) so na četrtkovem srečanju skušali potrditi načrte za povečanje izdatkov za obrambo, a zdaj se soočajo z bolj perečim vprašanjem – ali bodo imeli vlogo pri prizadevanjih ameriškega predsednika Donalda Trumpa za sklenitev premirja v Ukrajini.

Voditelji 27 držav članic se sestajajo v Bruslju po tem, ko je Trump telefonsko govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim – in potem ko so bili voditelji EU do zdaj izključeni iz pogajanj.

Putin je Trumpu sporočil, da bi bil pripravljen omejiti napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo kot prvi korak, vendar ni privolil v popolno premirje, kot ga zahtevajo ZDA. Zelenski je po drugi strani sprejel predlog za prekinitev napadov na ruske energetske objekte.

Trumpovi napori v pogajanjih

Čeprav je EU javno pozdravila ameriške pobude za sklenitev mirovnega sporazuma, evropske voditelje vse bolj skrbi, ker niso del pogajanj med Trumpom in Kremljem. Putinovi pogoji vključujejo omilitev sankcij EU, vendar večina držav članic nasprotuje temu koraku. Trumpova administracija je evropskim partnerjem zagotovila, da bodo vključeni v vsak morebitni dogovor, a Bruselj za zdaj vztraja pri stališču o nadaljevanju sankcij.

Evropska komisija (EK) medtem pripravlja 17. sveženj sankcij proti Rusiji. V osnutku sklepa, ki ga je pridobil Bloomberg, je zapisano, da je EU pripravljena uvesti dodatne sankcije, saj si želi Ukrajino vojaško opremiti in jo narediti neosvojljivo za Kremelj.

Del nove obrambne strategije EU je povezovanje evropske obrambne industrije z Ukrajino. Cilj je zagotoviti vsaj dva milijona nabojev letno za ukrajinsko vojsko ter nadaljevati usposabljanje in opremljanje ukrajinskih sil. Nekatere države članice, zlasti Madžarska, temu nasprotujejo.

Putin i Trump / Bloomberg

 

Povečanje obrambnih izdatkov

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ta mesec predlagala povečanje sredstev za obrambo v višini 150 milijard evrov (158 milijard dolarjev), ki jih bo podprl proračun EU. Voditelji bodo razpravljali o teh sredstvih, ki bodo podprta s poenostavljenimi postopki nabave in oprostitvijo davka na dodano vrednost (DDV).

Financiranje bo namenjeno predvsem podjetjem iz EU, pri čemer bo vsaj 65 odstotkov stroškov moralo izhajati iz proizvodnje v državah EU ali sosednjih držav, kot so Norveška, Islandija in Ukrajina. Tretje države, kot sta ZDA in Velika Britanija, za zdaj ne bodo imele dostopa do teh sredstev, razen če sklenejo posebne obrambne dogovore z EU – kar naj bi se zgodilo še letos.

Poleg tega EU načrtuje poseben mehanizem, ki bo državam članicam omogočal dodatna nacionalna vlaganja v obrambo v višini 650 milijard evrov v štirih letih, ne da bi pri tem kršile fiskalna pravila EU. Ta mehanizem bo veljal štiri leta in bo omejen na 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) držav članic.

Geopolitična tekma in konkurenčnost

Pred srečanjem so voditelji načrtovali razpravo o konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Glavni poudarek bo na izvajanju priporočil iz poročila, ki ga je pripravil nekdanji predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi.

Ukrepanje za izboljšanje konkurenčnosti vključuje:

- spodbujanje evropskega kapitalskega trga,
- odpravo birokratskih ovir,
- oblikovanje novih virov prihodkov za proračun EU (vključno z morebitnim davkom na finančne transakcije).

Voditelji bodo začeli tudi pogovore o novem večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034 ter o možnostih za povečanje virov financiranja. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar