Nemčija z novim načrtom obsežne javne porabe in povečanega zadolževanja

Poslanci odhajajočega sklica spodnjega doma nemškega parlamenta so z dvotretjinsko večino potrdili spremembe nemške ustave, ki bodo prihodnji vladi omogočile zadolževanje v višini več kot 1.000 milijard evrov v naslednjih letih za financiranje obrambe, infrastrukture in varstva podnebja. Ta odločitev Bundestaga, ki jo mora v petek še potrditi zgornji dom Bundesrat, predstavlja ne le pomembno spremembo ustavno določene "zavore zadolževanja", temveč tudi dramatičen preobrat v dolgoletni nemški fiskalni politiki varčevanja in previdne porabe, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice za celotno Evropsko unijo.

Na pobudo krščanskodemokratskega bloka (CDU-CSU) in Socialdemokratske stranke (SPD) ter ob podpori Zelenih je bil obsežni finančni paket "odklenjen" s 513 glasovi od skupno 733 poslancev, medtem ko jih je 207 glasovalo proti.

S kontroverzno ustavno spremembo, ki jo je predlagal vodja CDU in najverjetnejši prihodnji kancler Friedrich Merz, je predvidena ustanovitev posebnega infrastrukturnega sklada v višini 500 milijard evrov in oblikovanje posebnega obrambnega sklada brez finančnih omejitev, v katerega se bo stekalo vse, kar bo za nemško obrambo porabljeno nad enim odstotkom BDP, vključno z vojaško pomočjo Ukrajini, ki za leto 2025 znaša štiri milijarde evrov.

Poleg tega je predvideno, da se v nemško ustavo zapiše obveznost, da Nemčija do leta 2045 postane podnebno nevtralna, da se 100 milijard evrov vloži v podnebne projekte in da se znatno rahlja "zavora zadolževanja" za 16 nemških zveznih dežel, kar jim bo omogočilo veliko večje naložbe prek zadolževanja deželnih vlad.

Za dva posebna sklada ne bo veljala ustavna "zavora zadolževanja", pri čemer je prvi namenjen projektom, kot so prometna infrastruktura, energetska omrežja in stanovanjska gradnja, drugi pa vsem obrambnim potrebam, pri čemer je neomejen, vendar se zaenkrat pričakuje, da bo tako kot prvi znašal okoli 500 milijard evrov.

Ta odločitev bo Merzu, če postane kancler, omogočila, da ne bo imel finančnih težav pri hitrem izvajanju katerekoli odločitve s področja obrambe, ne glede na to, ali ima večino v Bundestagu. Konkretnosklad za obrambo omogoča, da se nemški "izdatki za civilno obrambo in civilno zaščito, obveščevalne službe, zaščito informacijskih sistemov in pomoč državam, ki so postale žrtve agresije v nasprotju z mednarodnim pravom " v prihodnje lahko financirajo s krediti praktično brez omejitev nacionalnih pravil.

Ta odločitev je sporna med drugim tudi zato, ker jo je predstavil verjetni prihodnji kancler, in to staremu sklicu Bundestaga, saj bi v novem sklicu, ki je bil izvoljen 23. februarja, z veliko več težavami uspel zbrati potrebno dvotretjinsko večino.

Opozicija kritizirala Merzov "spektakel"

Najostrejše kritike so prihajale od poslancev desničarske Alternative za Nemčijo (AfD) in liberalcev (FDP). Sovodja AfD Tino Chrupalla je obtožil CDU-CSU in SPD "spektakla", ker so o ustavnih spremembah odločali poslanci starega sklica parlamenta, ki jim formalno mandat preneha 24. marca, ne pa poslanci, izvoljeni na volitvah 23. februarja, ki bodo mandat prevzeli šele 25. marca.

Merz je vztrajal pri tej doslej v zgodovini nemškega parlamentarizma nezabeleženi pravni akrobatiki, ker v novem sklicu CDU-CSU, SPD in Zeleni skupaj nimajo potrebne dvotretjinske večine, ampak bi se morali pogajati z Levico ali AfD. Po Chrupallovih besedah se stari sklic Bundestaga uporablja za cementiranje prihodnje vlade.

"Kakšnemu spektaklu izpostavljate državljane in naše volivce," je dejal Chrupalla. "Najdragocenejše premoženje, ki ga imajo politiki, je verodostojnost. S temi sramotnimi dejanji, dragi gospod Merz, ste svojo že popolnoma izgubili... Volivci se počutijo izdane – in to upravičeno."

 

Bloomberg

 

Vodja poslanske skupine liberalcev Christian Duerr je obtožil krščanske demokrate in socialdemokrate "nekontroliranega kopičenja javnega dolga" ter Merzu očital, da je sestavil "dolžniško koalicijo, ki je pripravljena žrtvovati jutrišnjo blaginjo za kratkoročna volilna darila". Predstavnik FDP je poudaril, da za to stranko "zavora zadolževanja" ni dogmatsko načelo, temveč sredstvo za doseganje cilja.

"To ščiti generacije naših otrok in vnukov pred politično nesposobnostjo — in dejansko zagotavlja, da se je še vedno mogoče zadolžiti v času potreb," je dejal vodja poslanske skupine FDP, ki na volitvah ni uspela preseči volilnega praga petih odstotkov, zato ne bo del novega sklica Bundestaga.

Zeleni hkrati podpirajo in kritizirajo

Čeprav so Zeleni po pogojevanju in nekaj dneh pogajanj sprejeli odločitev o podpori ustavnim spremembam, je vodja poslanske skupine Zelenih Britta Hasselmann ostro napadla Merzov krščanskodemokratski blok zaradi političnega oportunizma. Večkrat je poudarila, da so konservativci pred volitvami govorili, da ni potrebe po novem zadolževanju, po volitvah pa so spremenili retoriko.

"Današnji pogoji se ne razlikujejo od tistih v oktobru 2024," je dejala Hasselmannova in dodala, da so "vsi vedeli, da ta država nujno potrebuje naložbe" ter da sta v Scholzovi vladi "Zeleni in SPD skupaj vodila kampanjo za to". "Prosili smo vas (takrat), da nam sledite na tej poti. Rekli ste: 'V naši državi tega ne potrebujemo'. Konec koncev nimamo težav s prihodki, temveč s porabo."

Med predvolilno kampanjo so predstavniki krščanskodemokratskega bloka, zlasti tisti iz bavarske CSU, za večino težav v državi kritizirali prav Zelene.

"Kako globoko ste oblatili moje kolege. Blatili ste jih zaradi njihovih zamisli in zaradi njihovega prizadevanja za zagotavljanje investicij v to državo," je dejala vodja poslanske skupine Zelenih in dodala, da so se njeni kolegi borili za vlaganja v občinsko infrastrukturo, železniški sistem in podnebne ukrepe.  "Vse to ste kategorično zavrnili — in to predvsem s takšno aroganco in populizmom, da je bilo mučno poslušati."

Bloomberg

 

Po volitvah je Merz napovedal vladajočo koalicijo s SPD, s katerimi je nato izpogajal ustavne spremembe in dva posebna sklada za infrastrukturo in obrambo, računajoč, da bodo Zeleni to preprosto podprli s svojimi glasovi. Vendar so prejšnji teden odločno rekli "ne" in dodali, da bi moral o teh predlogih razpravljati novi sklic parlamenta, prav tako pa bi bilo treba v pogajanja vključiti stranko Levice, da bi si zagotovili dvotretjinsko večino.

Merz je bil pripravljen sprejeti vsako zahtevo Zelenih, da bi bile ustavne spremembe čim prej sprejete. Tako je pristal na to, da se v te ustavne spremembe vključi tudi obveznost glede podnebnih naložb v znesku 100 milijard evrov, kot tudi da se v nemško ustavo zapiše obveznost, da Nemčija do leta 2045 doseže podnebno nevtralnost.

Zaradi tega nemški komentatorji poudarjajo, da so te ustavne spremembe pravzaprav "absolutno velika zmaga Zelenih" in da so z vidika agende zelenega prehoda Zeleni v vlogi opozicije v preteklem tednu dosegli več kot v zadnjih treh letih in pol, ko so bili na oblasti.

Medtem ko so si Zeleni prizadevali, da bi se pokazali kot pomemben dejavnik kljub odhodu v opozicijo, je še aktualni kancler Olaf Scholz na seji Bundestaga le pasivno sedel v poslanskih klopeh in občasno gledal nekaj na mobilnem telefonu, s čimer je najbolj nazorno pokazal, da je v veliki meri že v teku postopna predaja oblasti, v kateri on ne bo sodeloval, za razliko od njegovih strankarskih kolegov.

Depositphotos  Olaf Scholz

 

Nemčija se zadolžuje zaradi Rusije

V obrazložitvi predloga ustavnih sprememb je sovodja socialdemokratov Lars Klingbeil dejal, da je finančni paket nujen, ker je "mir v Evropi ogrožen".

"Ukrajinci se herojsko borijo. Mi stojimo ob Ukrajini. Zdaj se moramo zavzemati za varnost Nemčije, zaradi česar je tako pomemben amandma k ustavi, ki zadeva milijarde dolga," je dejal Klingbeil in dodal, da gre za "največji (finančni) paket v zgodovini države" ter ga opisal kot "gigantski paket za državljane", ki bo "prinesel olajšanje, okrepil rast, blaginjo in varnost". "Evropa danes stoji na eni strani ob agresivni Rusiji, na drugi strani pa ob nepredvidljivih Združenih državah Amerike."

Bloomberg

 

Čeprav je poudaril, da je čezatlantsko sodelovanje nujno, je prvi mož SPD izpostavil, da "moramo zdaj opraviti domačo nalogo v Evropi, moramo postati močnejši, moramo zagotoviti lastno varnost".

V podobnem tonu je govoril tudi vodja krščanskodemokratskega bloka in najverjetnejši prihodnji nemški kancler Friedrich Merz, ki je poudaril, da "grožnja, ki jo predstavlja Rusija", dela porabo – zlasti za obrambo – vse bolj potrebno. Dejal je, da Moskva ne deluje samo proti Ukrajini.

"To je tudi vojna proti naši državi, ki poteka vsakodnevno, z napadi na naša podatkovna omrežja, z uničevanjem oskrbovalne infrastrukture, s požigi, z naročenimi umori v srcu naše države," je dejal Merz in se obrnil k poslancem AfD z besedami, da Rusija prav tako napada Evropo "z dezinformacijskimi kampanjami, katerih del ste zdaj tudi vi v Nemčiji". "Proti tem napadom se bomo branili z vsem, kar nam bo na voljo v prihodnjih letih in desetletjih."

Rušenje nemških tabujev

Pod pretvezo, da se je zaradi Donalda Trumpa "spremenila globalna situacija", so CDU-CSU, SPD in Zeleni izsilili te ustavne spremembe, s katerimi sta bila praktično porušena dva velika tabuja nemške politike. Prvi je povojni tabu, pri katerem noben politik ni nikoli podvomil o opiranju Nemčije na ameriško vojaško pomoč in zavezništvo, drugi pa je večdesetletni tabu, da bi ustavna zavora zadolževanja države porušila ravnovesje nemških financ in obremenila prihodnje generacije.

Po oceni izdajatelja konservativnega časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung Bertholda Kohlerja alternativa tej odločitvi ni obstajala. Kot je poudaril, se je Nemčija s tem vrnila "s prisilnega premora, ki ga je koalicijski 'semafor' naredil jeseni, kljub dejstvu, da je Putin napredoval in da se je pričakovalo, da se bo Trump vrnil in odprl drugo politično fronto."

"Dejstvo, da sta se CDU-CSU in SPD uspela dogovoriti – čeprav po visoki ceni posebnih skladov za infrastrukturo – je pomemben in močan signal Putinu, Trumpu (ki ne more več trditi, da Berlin nič ne dela) in evropskim zaveznikom. 'Amerika se je vrnila,' je dejal Trump v svojem govoru o stanju v Uniji," je poudaril Kohler in dodal, da "se je tudi Nemčija vrnila."

Pohvale na račun Merza so v minulih dneh prišle iz vse Evrope. Tako je španski dnevnik El Mundo poudaril, da je Merz "pokazal svoje vodstvene sposobnosti, čeprav je bil tudi občutek državne odgovornosti SPD ključnega pomena." Tudi britanski Guardian je v nedavno objavljenem uvodniku navdušen nad napovedano spremembo nemške fiskalne politike, ki jo ocenjuje kot "tektonsko prelomnico".

"Gospod Merz, nekdanji investicijski bankir, je bil 'jastreb primanjkljaja' in liberalec v svoji karieri." "Ironija usode je, da je prav njemu pripadla naloga, da se zoperstavlja odporu do dolga, ki je omejil sposobnost Nemčije, da se odzove na novo geopolitično realnost," piše uredništvo Guardiana in dodaja, da bi vodji krščanskih demokratov morali "čestitati za politični pogum, da je znal brati znamenja časa".

Spremembe v fiskalni politiki EU?

V zadnjih letih se je Nemčija spopadla z južnimi državami članicami Evropske unije glede nadzora nad spoštovanjem strogih proračunskih pravil članic evroobmočja. Pri tem se je povezovala s fiskalno konservativnimi državami, kot je Nizozemska, ki na srečanjih v Bruslju sodi med tiste, ki zelo zadržano gledajo na takšen preobrat uradnega Berlina.

"Ogromen premik v fiskalni politiki verjetno daje priložnost nemški ekonomiji, ki se spopada s težavami. Skok v obrambni porabi bi lahko zagotovil ciklično spodbudo, predlagani infrastrukturni paket pa bi lahko zagotovil pomembne potencialne dolgoročne koristi," je dejal ekonomist Bloomberg Economics Martin Ademer.

Nemški obsežni finančni paket po oceni londonskega Economista predstavlja več kot zgolj začetek obrambne porabe skozi primanjkljaj. Kot poudarjajo, gre za "začetek novega evropskega modela rasti".

Depositphotos

 

"Celina bo bolj odvisna od notranjega povpraševanja in manj od sveta," ocenjuje Economist in razkriva, da bodo morali novi evropski impulzi za prosto porabo preseči tudi omejitve. "Fiskalna ekspanzija bo omejena z visoko ravnjo dolga in primanjkljajev v nekaterih velikih državah, zlasti v Italiji in Franciji. Po drugi strani pa Španija, čeprav ima prostor za to, nerada namenja denar za vojake in opremo. Skupni dolg EU za financiranje takšne porabe, čeprav obstaja prostor za to, se verjetno ne bo zgodil v velikem obsegu."

Economist opozarja, da bi gospodarska rast olajšala življenje EU. Vendar bo staranje prebivalstva zmanjšalo letne stopnje rasti med 0,4 odstotne točke v Franciji in 1,1 odstotne točke v Italiji, opozarjajo strokovnjaki.

"Čeprav bo nemška poraba povečala BDP države, vsaj kratkoročno, lahko to povzroči težave drugje. Ko največja članica monetarne unije veliko porablja, morajo obrestne mere preprečiti naraščanje inflacije. Višje stopnje bodo povzročile, da se bo evro okrepil, zaradi česar bo izvoz manj konkurenčen. Poleg tega trenutna negotovost s Trumpom povzroča dilemo podjetij glede vlaganja v dolgoročne naložbe," poudarja londonski liberalni tednik in dodaja, da oblikovalci politik upajo, da bodo s spodbujanjem lokalnega povpraševanja naredili Evropo manj ranljivo za trgovinske vojne.

"Da bi pomagali temu procesu, bi lahko razmislili o določeni stopnji deregulacije. Povezovanje kapitalskih trgov na celini bi na primer omogočilo varčevalcem, da dosežejo večji donos od naložb in zagotovilo financiranje za nove podvige. Nemčija je že storila nepredstavljivo. Škoda bi bilo zapraviti priložnost."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar